Pri razpravah, povezanih z vladavino prava, so slovenski evropski poslanci iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) pogosto razdeljeni. Tako tudi pri tokratnem odločanju o resoluciji, v kateri je navedeno, da so se razmere na področju vladavine prava na Poljskem in Madžarskem po sprožitvi 7. člena pogodbe EU poslabšale. Poslanci članice EU še pozivajo, naj nadaljujejo začete postopke proti Madžarski in Poljski, ki so sicer v lanskem evropskem volilnem letu močno zastali.
Za resolucijo je glasovalo 446 poslancev, proti pa jih je bilo 178. Njeno sprejetje so v precejšnji meri omogočili tudi poslanci EPP: od 182 jih je resolucijo podprla dobra polovica (99), 35 jih je bilo proti, 20 vzdržanih, 28 pa jih ni glasovalo. Precej enotno ali povsem soglasno so resolucijo podprli poslanci EPP iz Avstrije, Belgije, Cipra, Finske, Grčije, Litve, Finske, Luksemburga, Latvije, Malte, Poljske, Romunije, Švedske in Slovaške. Razdeljeni so bili poslanci EPP iz Nemčije (največje skupine poslancev v EPP), proti resoluciji pa so glasovali poslanci EPP iz Francije, Italije, Madžarske. Hrvaški poslanci EPP so se denimo vzdržali.
Bogovič ocenjuje, da je bila resolucija izsiljena
Od slovenskih poslancev EPP je Ljudmila Novak (NSi) resolucijo podprla, Franc Bogovič iz SLS, ki je v evropski parlament prišel na skupni listi SDS in SLS, se je vzdržal, poslanca iz vrst SDS Milan Zver in Romana Tomc sta glasovala proti. Zver je vladi Viktorja Orbana odločno stopil v bran. Poudaril je, da je ta v evropskem parlamentu že dolgo tarča pogroma. Po Zverovi oceni na Madžarskem ni tveganja za hujše kršitve evropskih vrednot, medijski prostor je bolj pluralen kot v drugih državah članicah. »So pa države v uniji, v katerih ubijajo novinarje, koruptno črpajo evropska sredstva, so države, ki perejo denar za teroriste in nezakonito zapirajo vodje politične opozicije. Pa se osrednje evropske institucije ne zganejo,« je še dejal Zver.
Bogovič, ki se je vzdržal že pri lanskem glasovanju o sprožitvi postopka na podlagi 7. člena pogodbe EU proti Madžarski, poudarja, da postopek ugotavljanja kršitev pravne države poteka v okviru Sveta EU. Ocenjuje tudi, da se kršitve vladavine prava pojavljajo v številnih evropskih državah in bi se torej lahko pogovarjali tudi o Malti, Slovaški, Romuniji, Španiji, morda tudi o Sloveniji. Meni še, da gre za izsiljeno resolucijo socialistov, liberalcev, zelenih in skrajne levice v evropskem parlamentu, s ciljem ustvariti razkroj znotraj EPP. Pa tudi, da Poljske in Madžarske ne gre metati v isti koš, saj da je slednja že odpravila nekatera neskladja.
»Strinjam se, da se v EU uvedejo mehanizmi za nadzor delovanja pravne države v članicah EU. Očitno namreč je, da se v nekaterih članicah dogajajo kršitve človekovih pravic, kjer se dokazano nedopustno posega v neodvisnost delovanja sodstva in medijev,« pa nam je svoj glas za resolucijo pojasnila Novakova.
Kakšne so Orbanove alternative EPP?
Če bi Orban uresničil svojo grožnjo, s katero se je poigraval že pred evropskimi volitvami, in Fidesz popeljal iz EPP, bi Evropska ljudska stranka izgubila dvanajst poslancev. Kljub temu morebitnemu odhodu bi EPP ostala najmočnejša politična sila v evropskem parlamentu. Orban že lep čas razmišlja, da bi z drugimi populističnimi strankami ustanovil svojo poslansko skupino v evropskem parlamentu.
S poljsko vladajočo stranko Zakon in pravičnost (PiS), ki je s svojimi 26 evropskimi poslanci v evroskeptični skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ima pogovore o morebitni skupni poti. Orban bi Fidesz lahko pridružil tudi skupini populistov Identiteta in demokracija ali jo popeljal med nepovezane poslance.
