Vodstvo Psihiatrične klinike je v sredo izvedelo, da je na urgenci ljubljanskega kliničnega centra umrl eden od pacientov, ki so se v tako imenovani stavbi G, kjer ima prostore enota klinike za gerontopsihiatrijo, okužili z legionelo. Isti dan so stavbo izpraznili in devetdeset pacientov preselili drugam. Generalni direktor Bojan Zalar je poudaril, da vzrok smrti še nekaj dni ne bo znan, zato o konkretnem primeru ni mogoče govoriti. Na splošno so smrti, ki bi jih povzročila »zgolj in samo« legionela, izjemno redke, saj so v veliki večini prisotne tudi druge bolezni, je pojasnil.
»Za zaprtje stavbe smo se odločili kljub temu, da varnostne smernice v takšnih situacijah tega ne terjajo, in kljub temu, da to dodatno obremenjuje zaposlene,« je dejal. Zatrdil je, da informacija o tragičnem dogodku ni bila povod za zaprtje stavbe, a drugih prepričljivih pojasnil, zakaj se je to zgodilo na isti dan, ni navedel. Prvič naj bi presežene vrednosti bakterije legionela v urinu enega od pacientov zaznali marca, nato pa so ugotovili še šest primerov. Dva pacienta sta zbolela za pljučnico, v enem primeru – pacienta, ki je preminil – pa je bilo bolj komplicirano, je dejal Zalar danes popoldne na novinarski konferenci.
Po naših neuradnih informacijah jo je sklical, ker mu je tako naročil minister za zdravje Aleš Šabeder.
Minister za zdravje Aleš Šabeder naj bi za primer izvedel danes zjutraj, ko smo želeli preveriti informacije, ali je minister z zadevo seznanjen. Danes pred novinarsko konferenco je bila sprejeta tudi odločitev, da bo zadevo preverila zdravstvena inšpekcija, so nam povedali viri z ministrstva.
V pol leta bodo zamenjali vodovod
Izpraznitev stavbe naj bi presenetila tudi zaposlene in člane sveta. »Korektno bi bilo, da bi direktor seznanil svet zavoda z dejstvom, da je v vodovodu legionela,« je danes zjutraj dejal Peter Požun, ki je za to izvedel neuradno. Ko nam je dal to izjavo, je bil Požun še predsednik sveta; napovedal je, da bodo svetniki odgovore vodstva terjali prihodnjo sredo. Že nekaj ur pozneje ga je vlada razrešila in namesto njega imenovala odvetnico Lucijo Repanšek. Razlog za današnjo zamenjavo ni znan, po neuradnih informacijah pa je bil Šabedrov predlog zanjo na vladi že več tednov. »Še posebej bi pričakoval, da nas obvestijo o takšnih situacijah, kot je zaprtje objekta. To je namreč huda motnja in bo zagotovo vplivala na izvajanje programa zdravstvenih storitev,« je dodal Požun, ki ga je Šabeder v nejasnih okoliščinah pred nekaj tedni razrešil že z mesta predsednika sveta Onkološkega inštituta.
Zalar je potrdil, da zaradi teh zapletov morda ne bodo mogli izvesti programa, ki ga financira zavod za zdravstveno zavarovanje. Stavba G bo namreč prazna več mesecev, saj bodo v njej zamenjali celoten vodovod. Naslednji teden naj bi bila pripravljena dokumentacija za izvedbo razpisa, dela pa naj bi bila končana maja prihodnje leto, je napovedal Zalar. Investicijo bo sicer moral potrditi svet zavoda, ki o namerah še ni bil obveščen. Direktor je pojasnil, da pred mesecem dni, ko je bila zadnja seja sveta, še ni bilo znano, da bo zamenjava vodovoda potrebna. Kdaj točno se je to razjasnilo, iz Zalarjevih besed ni bilo mogoče razbrati. Ker vodstvo klinike vztraja, da razlog za zaprtje stavbe ni smrt pacienta, ampak zamenjava vodovoda, ostaja tudi vprašanje, zakaj so jo izpraznili še pred razpisom za gradbena dela.
Z dezinfekcijo so uničili cevi
Direktor je povedal, da so se najprej trudili prisotnost bakterije legionele v vodovodu odpraviti s tako imenovanimi toplotnimi in kemičnimi šoki, a stanje se je še poslabšalo. Izkazalo se je celo, da svinčene vodovodne cevi slovaškega proizvajalca zaradi kemičnih sredstev, ki so jih uporabljali, rjavijo in razpadajo. »V kleti imamo en lep prostor za sproščanje, in ko je bil ta prostor skoraj potopljen, smo videli, da moramo reagirati,« je dejala strokovna direktorica klinike Blanka Kores Plesničar. »Čeprav smo dali za vsako dezinfekcijo vodovoda deset tisoč evrov, nam nihče ni povedal, da to lahko uniči cevi,« je dejal Zalar.
Stavbo G je zgradilo zdaj že propadlo gradbeno podjetje SCT, ki je gradilo tudi ljubljanski Onkološki inštitut. Tam se je problem z legionelo pojavil že prej; za zamenjavo vodovoda so se odločili že leta 2014. Vodstvo Psihiatrične klinike je zato na pomoč poklicalo ekipo, ki je reševala težave na Onkološkem inštitutu.
Po neuspehu toplotnih in kemičnih šokov v stavbi G so na psihiatriji poskušali z rešitvijo, ki bi pomenila delno dograditev vodovoda in namestitve grelnikov vode v vsakem prostoru. Predvideno je bilo, da bi to potekalo zaporedno, torej en prostor za drugim, zato so pred dvema tednoma že začasno preselili paciente iz ene od sob. Ti so se vrnili, a tega projekta vodstvo ni nadaljevalo. Strokovnjaki naj bi jim namreč povedali, da je zamenjava celotnega vodovoda edina možnost, ki zagotavlja, da se legionela ne bi več pojavila.
Legionela lahko povzroči blag prehlad ali pljučnico
Na enoti za gerontopsihiatrijo oziroma enoti G obravnavajo duševne motnje, nastale v starosti. Pacient, ki je preminil konec prejšnjega tedna, je bil sicer 20. novembra premeščen na klinični oddelek za revmatologijo kliničnega centra. Trenutno ni noben pacient iz enote G okužen z legionelo, je povedala vodja enote Polona Rus Prelog. Že prej so testirali vsakega, ki je samo zakašljal, je zagotovil Zalar.
Strokovna direktorica je poudarila, da je legionela prisotna v naravnem okolju, pogosta pa je v kopališčih in tudi v bolnišnicah. Po njenih besedah ljudje pogosto ne vedo, da so okuženi s to bakterijo. »Klasična legioneloza lahko poteka v obliki, podobni blagemu prehladu, ali pa v obliki pljučnice,« je še dejala.
