Kurt Richter, rabelj iz Berlina

Kurt Paul Otto Joseph Richter se je rodil v Berlinu leta 1900. S šahom ga je seznanil ded pri desetih letih, a njegov razvoj je prekinila prva svetovna vojna; oče je padel na fronti že leta 1914. Tako je šel Kurt namesto na gimnazijo po očetovih stopinjah in postal zavarovalniški agent. Leta 1922 je prvič postal prvak Berlina, a je trajalo vse do leta 1927, da se je opogumil in se začel preživljati s šahom. Igral je in pisal za več časopisov. Bil je že med najboljšimi nemškimi šahisti; osvojil je naslednja tri prvenstva Berlina. Še večkrat mu je to uspelo, leta 1936 skupaj z velikim Efimom Bogoljubovom.

Ker je bil zaradi medvojnega in povojnega pomanjkanja krhkega zdravja, se je Kurt izogibal napornim potovanjem. Tako je igral večinoma na nemških turnirjih. Za nemško moštvo je uspešno nastopil na olimpijadah v Hamburgu 1930, Pragi 1931 in Münchnu 1936. Na vrhuncu je bil okoli leta 1932 in v začetku 40. let, ko se je povzpel med prvih dvajset šahistov sveta. Zaradi drzne, napadalne igre in zanimivih, že kar surovih zaključkov se ga je oprijel vzdevek »rabelj iz Berlina«. Vsi sodobniki so se učili napadalne igre od njega, sam pa je na to temo napisal več knjig. Bil je tudi odličen otvoritveni teoretik. Leta 1950 je postal mednarodni mojster.

Povsem apolitični Richter, sicer zagrizen samec, je bil v življenju pravo nasprotje krvoločnega napadalca, vedno vljuden in brezhibnega vedenja. Šahistom je zapustil Richter-Rauzerjev napad v Sicilijanski obrambi in napad Richter-Veresov. Umrl je v Vzhodnem Berlinu konec leta 1969.