Vladimir Makogonov, tvorec svetovnih prvakov

Vladimir Andrejevič Makogonov se je rodil leta 1904 v Nahičevanu v današnjem Azerbajdžanu, a se je velika družina (Vladimir je bil peti od šestih sinov) kmalu preselila v Baku. Mesto je kot svetovna naftna prestolnica takrat hitro raslo in bogatelo. Dvajseto stoletje, polno vojn in revolucij, pa je upočasnilo šahovski razvoj Makogonova. Skupaj s starejšim bratom Mihailom, tudi močnim šahistom, je leta 1923 osvojil prvenstvo Bakuja. Brat je pozneje igral vse manj, postal inženir in padel na fronti leta 1942. Vladimir, ki je postal učitelj matematike, pa je šahu posvečal veliko časa.

Leta 1927 se je prebil na prvenstvo SZ in delil peto mesto z mladim Mihailom Botvinikom. Priložnosti za nastope pa je bilo malo; v 30. letih se je Makogonov redno uvrščal na državna prvenstva in zablestel v letih 1937 in 1939, ko je bil četrti. Na vrhuncu moči je bil najbrž leta 1939: na velikem turnirju v Leningradu in Moskvi je zasedel tretje mesto. Razvil je trden pozicijski, prav »sovjetski« slog igre, imel pa je kopico pomembnih idej v otvoritvah. Na prvenstvu leta 1940 mu je spodletelo z devetim mestom; za uteho je premagal Botvinika, Smislova in Keresa. Edini v zgodovini, ki je to naredil na istem turnirju! Med vojno je pokazal moč z drugim mestom v Sverdlovsku, v dvoboju v Bakuju pa ugnal Flohra.

Po vojni se je vse bolj posvečal trenerskemu delu. Leta 1957 je bil sekundant Vasilija Smislova, ko je ta ugnal Botvinika in postal svetovni prvak. Ko je pozneje Botvinik prepoznal talent Garija Kasparova, ga je takoj velel odpeljati k Makogonovu. Oba sta živela v Bakuju. Vladimir je tam umrl leta 1993.