Slovenski smučarji skakalci so se po tekmi v Ruki na Finskem le za dan in pol ustavili v domovini, da so zamenjali oblačila in preverili tekmovalne drese, preden so preko Istanbula in Jekaterinburga odpotovali v Nižni Tagil, kjer bosta konec tedna dve tekmi svetovnega pokala. V mestu s 360.000 prebivalci, ki leži že v azijskem delu Rusije na robu Sibirije, bodo danes kvalifikacije, v soboto in nedeljo pa tekmi posameznikov (vse dni začetek ob 15.30).
Trener Selak je ponosen na svojega varovanca iz Mengša
V sedemčlanski slovenski reprezentanci je trenutno prvo ime Anže Lanišek, ki je po dveh tekmah v letošnji zimi v skupnem seštevku svetovnega pokala na drugem mestu za Norvežanom Danielom Andrejem Tandejem, zmagovalcem obeh tekem v Visli in Ruki. »Start v zimo je bil zelo uspešen. Morda celo nad pričakovanji. Želel sem si uvrstitev med najboljših deset, izteklo se je z dvoje stopničkami. Na dosežka sem toliko bolj ponosen, ker se v glavi ostal miren, potem ko mi prvi dan na treningih v Visli in Ruki ni šlo po načrtih. Ko je bilo najbolj pomembno, sem pokazal najboljše skoke,« se je na začetek sezone ozrl 23-letni Lanišek, potem ko je bil v Visli drugi in Ruki tretji.
V letošnji sezoni je sploh prvič v karieri stal na stopničkah, potem ko je leta 2015 v Nižnem Tagilu in leta 2017 v Pjongčangu osvojil četrto mesto. Razkošen talent je kazal že kot mlad skakalec, saj je leta 2012 zmagal na olimpijskih igrah mladih v Innsbrucku, nato pa se počasi prebijal proti vrhu. »V primerjavi s prejšnjimi sezonami sem največji premik naredil v glavi. Pri sebi sem razčistil nekatere stvari. Ko sem bil pred štirimi leti prvič četrti na tekmi svetovnega pokala, sem bil zelo evforičen in poln pričakovanj, kako bo naprej. Gledal sem le, kako se bom uvrščal čim višje, nisem pa bil osredotočen na osnove, ki so temelj uspeha,« o svojem razvoju in napredku pripoveduje rojeni Domžalčan. Na svoje dosežke je ponosen, vendar ne skače v zrak od veselja, ker se zaveda, da mora ostati miren, sproščen in zbran, saj je sezona še dolga. Njegovih uspehov se zelo veseli Aleš Selak, klubski trener iz matičnega kluba Mengeš, ki je s svojim delom dodal kamenček v mozaik uspehov. Tisti, ki skakalca z vzdevkom Žaba dobro poznajo, zatrjujejo, da je nanj pozitivno vplivalo tudi očetovstvo.
Kljub temu, da je trenutno prvo ime slovenske reprezentance, odločno zatrdi, da še ni postal glavni v ekipi: »Vse ostaja enako. Samega sebe še ne vidim, da bi bil vodja. Moj cilj še naprej ostaja prva deseterica, petnajsterica. Je pa zaradi dobrega starta v sezono tudi vzdušje v ekipi veliko boljše. Lani, ko nam ni šlo, je bilo čutiti napetost v iskanju rezultata. Zdaj je breme padlo z ramen. Celotna ekipa je pokazala, da smo resnično močni. Ker smo šele na začetku sezone, vsi še niso na takšni ravni pripravljenosti, kot bi si želeli. Prava razmerja se bodo izoblikovala do novoletne turneje.«
Poznavalec lige NBA
Čeprav se izogiba vodilni vlogi, je na potovanjih soba, ki si jo deli s Timijem Zajcem, središče družabnega dogajanja slovenske reprezentance. Z Zajcem imata na instagramu tudi skupni profil pod imenom »žaba-zajc«. »To je bil trenutek navdiha. Med seboj ne sklepava stav. Tako kot sem jaz lani Timiju privoščil uspehe, jih on letos meni. A sva oba zelo dobra, saj sva bila na obeh tekmah med najboljšimi desetimi,« pojasni Lanišek. V življenju ga zanima veliko stvari. V vsaki državi, ki jo obišče, se nauči nekaj besed v tamkajšnjem jeziku.
Je velik športni navdušenec. »Ko sem odraščal, smo pred blokom preizkušali vse mogoče športe. Zaradi Rogliča veliko spremljam kolesarstvo. Nogomet je vedno na meniju. Če je le mogoče, gledam košarko v ligi NBA, pa tudi kakšno tekmo lige ABA ali evropskega pokala,« pripoveduje Lanišek. Liga NBA je njegova strast, navija pa za klube, za katere igrajo Slovenci Dončić, Dragić in Čančar. O ligi NBA ve vse, a skromno pripomni, da je še večji poznavalec najboljše košarkarske lige na svetu Robert Hrgota, pomočnik trenerja v slovenski reprezentanci.
