Slovenski šport je skozi zgodovino gostil kar nekaj pomembnih in odmevnih mednarodnih tekmovanj. Nazadnje je evforijo povzročila odbojkarska reprezentanca, ki je vse do finala tekme igrala v ljubljanskih Stožicah. Manj odmevno, a še vedno pomembno tekmovanje pa bo od jutri do nedelje potekalo v Brežicah. Tam se bodo na 20. mladinskem balkanskem prvenstvu v karateju merili kadeti, mladinci in mlajši člani. »Gostitelj je bil izbran na podlagi bližine letališč in velikih centrov ter nastanitvenih zmogljivosti. Na mladinskem balkanskem prvenstvu bo namreč sodelovalo 713 karateistov, ob tem pa bo še od 200 do 500 članov spremljevalnega osebja. V Ljubljani v tem času ne moremo namestiti toliko ljudi, še manj v Podčetrtku in Laškem. Terme Čatež pa so to lahko zagotovile,« je zgodbo o izbiri gostitelja tekmovanja pojasnil sekretar pri Karate zvezi Slovenije Samo Jurhar.
Tretje najpomembnejše tekmovanje
Mladinsko balkansko prvenstvo v karateju bo že 20. po vrsti in poteka vsako leto. Lani ga je gostil Dubrovnik na Hrvaškem, leto pred tem Hercegnovi v Črni gori. To pot pa bo prvič potekalo v Sloveniji. Mladinsko balkansko prvenstvo je po svetovnem in evropskem prvenstvu tretje najpomembnejše tekmovanje. »Verjetno podatek, da je na zadnjih treh mladinskih balkanskih prvenstvih povprečno sodelovalo od 900 do 1200 tekmovalcev, pove vse o njegovi pomembnosti. To so strahovite številke. Letos bo na njem nastopilo 100 slovenskih karateistov. Iz Srbije jih bo prišlo 157, sodelovali bodo v vseh kategorijah. Iz Bosne in Hercegovine je prijavljenih 158 tekmovalcev, prvič pa bo na mladinskem balkanskem prvenstvu tudi delegacija 58 tekmovalcev s Cipra,« je povedal Jurhar.
Slovenska mladinska reprezentanca je na lanskem mladinskem balkanskem prvenstvu v Dubrovniku osvojila osem kolajn, od tega eno zlato, dve srebrni in pet bronastih. Od lanskih dobitnikov odličij jih na letošnjem nastopa še šest. »To pot pričakujemo pet zlatih odličij, vseh skupaj pa od petnajst do petindvajset,« je optimistično napovedal Jurhar. Najmočnejši kandidati za odličja v slovenskem taboru so Elizabeta Molnar (zmagovalka v mladinski ligi v Limassolu na Cipru), Urša Haberl (peta na evropskem prvenstvu v Aalborgu na Danskem), Laura Potisk (peto mesto na svetovnem prvenstvu v Santiagu de Chile), Jerca Repič (peto mesto na svetovnem prvenstvu v Santiagu de Chile), Nuša Žerjav, Timotej Jordan (sedmi na evropskem prvenstvu v Aalborgu na Danskem in na svetovnem prvenstvu v Santiagu de Chile)… »V mlajših kategorijah smo povsem konkurenčni vsem državam na svetu. Zavedati se je treba, da peto ali sedmo mesto na svetovnem prvenstvu pomeni boj za odličja. Tam resnično potem odločajo malenkosti. Laura Potisk je bila v Santiagu de Chile v polfinalu izenačena po točkah (0:0) s kasnejšo svetovno prvakinjo, po sodniški odločitvi je izgubila z 1:4, nato pa še v repasažu in bila na koncu peta. Dve peti, eno sedmo in dve deveti mesti na svetovnem prvenstvu pomenijo, da smo v stiku s svetovnim vrhom,« je pojasnil Jurhar.
V slovenskem karateju prišlo do menjave generacije
Kot šport karate vse bolj dobiva veljavo, kar potrjuje tudi dejstvo, da se bo prihodnje leto v Tokiu prvič pojavil na olimpijskih igrah, uvrščen pa je tudi na olimpijske igre mladih za leto 2022 v Dakarju. »Glede na število ljudi, ki se z njim ukvarjajo, je karate na drugem mestu za nogometom. Na svetu je registriranih kar okoli 120 milijonov karateistov. Jezni smo, ker se je v javnosti razširila novica, da karateja na olimpijskih igrah 2024 v Parizu ne bo. To ni res. Res je, da je tokrat zraven tudi zato, ker bodo igre potekale na Japonskem. Spomnimo se, da se je tekvondo zaradi Korejcev prebil na olimpijske igre leta 1988 v Seulu. Karate je premočan šport, da bi ga kar izločili. Če se bo v Tokiu izkazal za uspešnega, ga bodo potrdili, če ne, se bodo pogovarjali naprej. Še to bi dodal: v Karate zvezi Slovenije imamo prek klubov registriranih več kot 12.000 otrok in mladostnikov. Tudi pri nas je v tem pogledu močnejši samo nogomet,« je opisal Jurhar.
Kaj lahko se zgodi, da bo imel slovenski karate na olimpijskih igrah prihodnje leto svojo predstavnico. To je Tjaša Ristić, ki je na evropskem prvenstvu v španski Guadalajari in na evropskih igrah v Minsku osvojila srebrni kolajni. »Ima realne možnosti za preboj na olimpijske igre. V procesu priprav in tekmovanj za uvrstitev v Tokio je sicer sodelovalo še enajst tekmovalcev, a bi morali priti do izjemnega uspeha, kar pa velikokrat ne gre čez noč,« meni Jurhar. Dodal je, da je v članski kategoriji prišlo do menjave generacije. »Mlajši člani si morajo izboriti nastope v premier ligi, ki je kot svetovni pokal v smučarskih skokih. Prejšnja članska generacija, ki je bila tretja na ekipnem evropskem prvenstvu v Budimpešti, je v zatonu. V borilnih športih enostavno vsake toliko časa nastane vakuum.«
Slovenski karate sicer v danih razmerah dela dobro. Tako kot pri vseh drugih športnih panogah bi si tudi v Karate zvezi Slovenije želeli večje finančne pomoči države. »Z letnim proračunom 400.000 evrov se nikakor ne moremo primerjati denimo s Francijo, ki ima 15 do 16 milijonov evrov proračuna. Slovenija je majhna, a dobra, karate pa v osnovi ni tako drag šport kot recimo smučanje. Vseeno pa pot posameznika na tekmo denimo v Tokio stane 2000 evrov, tu so še trenerji, tekma traja tri ali štiri dni, tekmovalcev pa ni malo. V katah v članski kategoriji sodelujejo mladinci od 16. leta naprej, v borbah pa od 18. leta,« je še povedal Jurhar.
