Kitajski predsednik Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta prek videokonference v ponedeljek odprla 6000 kilometrov dolg plinovod, katerega polovica poteka čez Sibirijo do kitajske meje. Gre za enega od treh zelo pomembnih plinovodov, ki jih bo Rusija, največja izvoznica tega energenta, odprla do poletja 2020. Druga dva sta med Rusijo in Turčijo ter med Rusijo in Nemčijo.
Rusija bo imela od vseh treh projektov veliko gospodarsko in politično korist. Tako se utrjuje na evropskih trgih in uveljavlja na vse večjem kitajskem, kjer uporabljajo vse več plina, da bi zmanjšali onesnaževanje s smogom.
Kriza v Ukrajini pospešila dogovor s Pekingom
Odprti plinovod, ki nosi ime Moč Sibirije, vsekakor krepi vezi med državama, medtem ko se Kitajska vse bolj zapleta v trgovinsko vojno in politične spore z ZDA. Plinovod so zgradili po pogodbi z Gazpromom, s katero se je ruski energetski gigant zavezal, da bo Kitajsko dokončno od leta 2024 letno preskrboval z 38 milijardami kubičnih metrov zemeljskega plina.
Nekateri analitiki so v tem sporazumu iz leta 2014 nekoliko pretirano videli zgodovinsko povezovanje med Kitajsko in Rusijo nasproti Zahodu. Evropa je namreč lani kupila 200 milijard kubičnih metrov ruskega zemeljskega plina, torej petkrat več, kot ga namerava na leto uvoziti Kitajska po novem sibirskem plinovodu. V resnici v Moskvi bolj stavijo na izigravanje Zahoda proti Kitajski in obratno.
Sploh se obema stranema, Kitajski in Rusiji, celo desetletje pred sklenitvijo sporazuma ni uspelo dogovoriti glede cene. Sklepanje pogodbe je pospešila šele grožnja Rusiji, da bo Zahod proti njej zaradi Ukrajine uvedel gospodarske sankcije oziroma da bo zmanjšal odvisnost od ruskega plina. Putin je potem moral pokazati, da ima pomembne alternative zunaj Evrope, ker pa se mu je mudilo, je pristal na nižjo ceno. Zdi pa se, da je to šele začetek kitajskega gospodarskega izkoriščanja velikih potencialov, ki jih ponujajo prostranstva Sibirije.
Odprli so prvi plinovod med največjo ponudnico plina in največjo uvoznico.
Kmalu Turški tok in Severni tok 2
Rusiji pa se ni treba bati, da bi postala preveč odvisna od kitajskega trga. Toliko manj, ker bo Gazprom januarja začel po plinovodu Turški tok oziroma Turkstream v Črnem morju izvažati plin do Erdoganove Turčije. Kasneje naj bi infrastrukturo podaljšali do Grčije, od tam pa v preostale dele južne Evrope in na Balkan.
Prihodnje leto bo odprt še Severni tok 2, najbolj problematičen plinovod, ki povezuje Rusijo in Nemčijo. ZDA, več evropskih držav in Ukrajina bi ta projekt zelo rade onemogočile. Donald Trump, ki hoče predvsem prodati ameriški utekočinjeni plin, grozi s sankcijami evropskim kupcem ruskega plina. A ta je cenejši kot ameriški utekočinjeni, ki ga za povrh pridobivajo iz skrilavcev z okoljevarstveno hudo spornim hidravličnim lomljenjem. Po Severnem toku 2 naj bi v EU na leto prišlo kar 55 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, torej veliko več kot po sibirskem plinovodu. Vsekakor v Gazpromu upajo, da bodo prav oni v Nemčiji zapolnili vrzel, ki jo ustvarja nemška odpoved jedrski energiji in vse bolj tudi premogu.
Trenutno je zlasti za Gazprom velika težava v tem, da se pogodba o tranzitu plina čez Ukrajino izteče konec tega leta, Severni tok 2 pa najbrž ne bo začel obratovati pred poletjem prihodnje leto. Putin je posvaril ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pred ustavitvijo tranzita ruskega plina čez Ukrajino. Sicer se bosta Putin in Zelenski skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel in Macronom v ponedeljek srečala v Parizu z namenom, da se konča konflikt na vzhodu Ukrajine. Sestavni del teh pogajanj bo gotovo tudi dogovarjanje o tranzitu plina.
