V spodnjem domu ameriškega kongresa sprejete sankcije proti podjetjem in osebam, ki sodelujejo pri gradnji novega baltskega plinovoda Nord Stream 2, morata odobriti ameriški predsednik Donald Trump in senat. To naj bi bila samo še formalnost, v Nemčiji pa so ogorčeni, saj gre za poskus, da se onemogoči 9,5 milijarde evrov vreden projekt tik pred njegovim dokončanjem. »Evropska energetska politika se odloča v Evropi in ne v ZDA. Zavračamo (ameriške) sankcije,« je dejal ameriški zunanji minister Heiko Maas. Še en pomemben nemški socialdemokratski politik Carsten Schneider je bil bolj oster: »ZDA so tako spet na Divjem zahodu, kjer velja zakon močnejšega. A kdor ravna tako, kmalu ne bo imel več prijateljev.«
Plinovod združil kongresnike
Novi plinovod, ki poteka med Rusijo in Nemčijo po Baltskem morju, naj bi omogočil dobavo 55 milijard kubičnih metrov plina na leto, kar je polovica vse nemške porabe plina. Sicer naj bi po Baltiku plin tako prihajal tudi na Češko. Novi plinovod, katerega gradnja naj bi bila končana januarja ali februarja, teče vzporedno z Nord Streamom 1, ki so ga odprli leta 2012 in po katerem gre prav tako 55 milijard kubičnih metrov plina na leto. Nedavno odprti sibirski plinovod bo na primer omogočil Kitajski od leta 2024 dobavo 38 milijard kubičnih metrov plina. Tako republikanci kot demokrati so za sankcije proti udeležencem v projektu Nord Stream 2. Oboji so prepričani, da gradnja tega drugega plinovoda po Baltiku preveč koristi ruskim geostrateškim interesom in preveč slabi Ukrajino. Ta je do zdaj imela velike koristi od tranzita ruskega plina, saj je za to dobila pristojbino. Med mogočimi ukrepi proti podjetjem in posameznikom, ki so udeleženi v projektu Nord Stream 2, je zamrznitev njihovega premoženja v ZDA in prepoved vstopa na ameriška tla. V resnici si Američani želijo predvsem čim več izvažati svoj utekočinjeni plin iz skrilavcev, ki ga imajo na pretek, a je dražji od ruskega.
Udarec za Nemčijo in EU
Večina udeležencev v projektu Nord Stream 2 še vedno upa, da do sankcij ne bo prišlo. Glavni direktor OMV Rainer Seele, ki je tudi predsednik nemško-ruske trgovinske zbornice, je skoraj edini zelo odločen: »Sankcije proti Nord Streamu 2 so udarec proti Evropi in Nemčiji, ki je ameriški zaveznik.« Pozval je Nemčijo in EU, naj sprejmeta protiukrepe. Druga podjetja, ki sodelujejo v projektu, kot je Shell, se ne upajo priključiti protiameriški fronti, saj so njihovi interesi v nekaterih drugih projektih preveč odvisni od ZDA.
Evropski komisar za trgovino Phil Hogan, sicer Irec, ni ravno naklonjen temu, da bi EU sprejela protiukrepe proti ZDA. O vsej stvari želi razmisliti. Obenem je dejal, da od Nord Streama 2 pričakuje, da bo deloval transparentno in da ne bo diskriminatoren.
