Kar nekaj prahu je dvignila pobuda za pripravo omenjenega državnega prostorskega načrta (DPN) v Zrečah, kjer je že v preteklosti obstajal precejšen interes za postavitev vetrnih elektrarn na območju Rogle. »A samo do ugotovitve interesentov, da je večji del območja že od leta 2007 uvrščen v varstveno območje Natura 2000. Zdaj, ko država za to namenja obilne subvencije, so pobudo za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor dali investitorji, kar velja tudi za polje Mislinja, ki se dotika tudi naše in sosednje občine Slovenska Bistrica,« pravijo na občini Zreče. A glede na to, da si želijo na čim širšem delu Zreškega Pohorja uveljaviti čim bolj sonaraven in čim »mehkejši« turizem ter tako ohraniti površine za šport in rekreacijo, nad tako obširnimi ukrepi, ki so predvideni za postavitev močnih in velikih vetrnih elektrarn, nad pobudo niso navdušeni. »Pohorje namreč danes predstavlja še eno izmed zadnjih večjih, relativno še neokrnjenih zelenih bisernih oaz v Sloveniji, zato bi bilo škoda, da ga s pretiranimi prostorskimi posegi in investicijami preveč pokvarimo, še posebej, če bi posegali na najvrednejša območja. V tem primeru na bo več zanimivo za obiskovalce, niti za zanamce. Tu pa smo že verjetno pri osnovnem izzivu, kjer se že na samem začetku, pri prostorskih umestitvah srečujeta in krešeta javni in zasebni interes,« pravi zreški župan Boris Podvršnik.
Vpliv na floro in favno ter živali
Podobnega mnenja so tudi v družbi Unitur, ki upravlja Turistični center Rogla in Terme Zreče. »Mi se trudimo za razvoj okoljsko vzdržnih in trajnostno naravnanih turističnih produktov, za kar smo se zavezali tako gostom, obiskovalcem, domačinom kot tudi zaposlenim, zato je ohranjanje naravnega okolja v čim bolj prvobitni, avtohtoni in avtentični obliki odločilnega pomena,« pa pravi Tina Tinta Kovačič, zadolžena za odnose z javnostmi v družbi Unitur. Kot dodaja, je iz zemljevida predvidenih lokacij vetrnih elektrarn, kot ga navaja pobuda za pripravo DPN za polje vetrnih elektrarn Mislinja, razvidno, da so te predvidene ne samo v neposredni bližini Turističnega centra Rogla, temveč tudi na obstoječih športnih površinah in tistih, ki so v občinskih prostorskih načrtih namenjene širjenju smučarskih in tekaških prog ter razvoju novih zelenih turističnih produktov. »Zato smo prepričani, da bi takšno polje vetrnih elektrarn nepopravljivo spremenilo vizualno podobo naravnega okolja ter izredno negativno vplivalo na njegovo floro in favno, predvsem pa na prostoživeče živali, med katerimi so tudi ogrožene vrste,« poudari Kovačičeva.
Analiza danih pripomb in smernic je v izdelavi
»Pobudo za umestitev polja vetrnih elektrarn Mislinja, katerega območje s stojišči vetrnic tangira občini Mislinja in Slovenska Bistrica, občino Zreče pa predvsem s predvidenim priključnim kablovodom, dalo ministrstvo za infrastrukturo,« pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor (MOP), kjer v prvi vrsti skrbijo za strokovnost in zakonitost postopkov umeščanja v prostor. In dodajajo, da je predlagana postavitev do 15 vetrnic. »Koliko bi jih dejansko umestili in predvsem kje, pa bo znano šele po končanem postopku umeščanja v prostor. V času javne razgrnitve pobude so smernice podali državni in lokalni nosilci urejanja prostora pa tudi zainteresirana javnost, med temi sta bili tudi družba Unitour in organizacija Alpe Adria Green. Njihovo analizo še pripravljamo, na podlagi te pa bo območje in število stojišč predvidoma prvič optimizirano, določene pa bodo tudi potrebne strokovne podlage za izdelavo študije variant ali utemeljitev rešitve, okoljskega poročila in DPN, kar vse bo po medresorskem usklajevanju posredovano na vlado,« odgovarjajo na MOP, kjer so tudi že izdali odločbo za izdelavo celovite presoje vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti na varovana območja narave.
