Leta 2006 je svetovna proizvodnja električne energije s pomočjo vetrnih elektrarn znašala 74.151 MW, ob koncu leta 2016 pa je svetovna skupna kumulativna vgrajena zmogljivost proizvodnje električne energije iz vetrne energije znašala kar 486.790 MW, kar je več kot 650-odstotna rast v desetih letih. In kje je tu Slovenija? Na teh tabelah je niti ni zaznati. Ali kot bi lahko rekli: ena (ali dve) ni nobena.
Vetrna energija v svetu
Hrvaška je po podatkih Wikipedie s 422 MW instalirane moči vetrnih elektrarn na 40. mestu med državami, Slovenija pa ni niti omenjena, saj imamo le dve večji vetrnici (in nekaj manjših), ki proizvajata električno energijo, in so ob vsej elektriki, ki jo pridela veter po vsem svetu, naši dobri trije megavati instalirane moči obeh vetrnic bolj norčevanje iz vetra kot kaj drugega. Vetrnica na Griškem polju v bližini Dolenje vasi pri Senožečah ima instalirano moč 2,3 megavata, zagnali pa so jo 1. junija 2013, dobro leto pozneje pa še vetrnico na Razdrtem z nazivno močjo 900 kilovatov. Največ vetrnic je na Kitajskem, ki ima kar 168.690 MW instalirane moči iz vetra, sledi združena Evropa s 153.730 MW, ZDA skupaj premorejo le 82.183 MW instalirane moči, potem pa je tu že Nemčija, ki ima za 50.019 MW vetrnih elektrarn. Delež vetrne energije v svetovni porabi električne energije je konec leta 2014 znašal 3,1 odstotka.
Razdrto
Poglejmo nekoliko podrobneje vetrnico v Razdrtem, ki smo si jo pred časom ogledali tudi znotraj in z vrha, in to kot prvi (in verjetno še vedno tudi edini) slovenski par novinarja in fotoreporterja. Zanimivo je, da je večina fotografij vetrnih elektrarn posnetih le od zunaj. Vzrok je v dveh podrobnostih. Prva je, da je po cevi stolpa treba splezati na vrh, druga pa, da upravljavci ne vidijo preveč radi obiskovalcev, ki bi si ogledovali vetrnico znotraj, saj je ob vsakem vstopu v cev treba izključiti elektrarno oziroma ustaviti vrtenje rotorjev, to pa pomeni izgubo.
V prostoru ob vznožju stolpa so različna stikala in kontrolne naprave ter elektronika. Stolp je montažni in sestavljen iz dveh 25-metrskih cevi, v katerih so kabli in lestve. Cevi sta med seboj povezani s posebnimi vijaki, ki jih je treba ob servisu pritegniti. Tik pod vrhom je v cevi nekoliko manj prostora, vendar še vedno dovolj, zgoraj pa so kabli naviti na posebnem bobnu, ki omogoča odvijanje in večkratno vrtenje glave okoli osi stolpa. Strojnica na vrhu stolpa je videti kot kabina podmornice. Na eni strani je velik elektromotor, na drugi strani so transformatorji in celo vitel za dvigovanje manjših kosov opreme.
Stolp je visok 53 metrov, krila imajo 44 metrov premera, rotor je dolg 20 metrov, strojnica je široka in visoka skoraj pet metrov, temelj stolpa pa ima premer 15 metrov. Elektrika iz generatorja, ki ga neposredno vrtijo trije kraki elise na rotorju, gre v srednjenapetostno stikališče s transformatorjem pod stolpom. Ta pretvori napetost 400 voltov v 20.000 voltov, prek zunanjega stikališča pa elektriko oddajajo v smeri proti Razdrtemu ali Postojni.
Korak kot pri letalskem motorju
Korak (nagib krila) se glede na moč vetra spreminja samodejno in je vedno naravnan tako, da se doseže maksimalno vrtenje. Spreminja se tako, da se krila ves čas vrtijo približno enako hitro, smeri vetra pa se z vrtenjem prilagaja celotna strojnica. Če piha več kot sto kilometrov na uro, se vetrnica samodejno izklopi in se krila postavijo proti vetru. Vetrnica svojo maksimalna moč 1 MW doseže že pri vetru s hitrostjo 12,8 metra na sekundo. (mp)
