Današnja seja sveta za varno hrano, ki je posvetovalni organ kmetijske ministrice Aleksandre Pivec, se je končala zelo hitro. Ker navzoči niso dobili gradiva, niso hoteli razpravljati o poročilih, ki se nanašata na predlagano reorganizacijo uprave za varno hrano in na njeno ravnanje ob izbruhu afere z mletim mesom. Ministrica in njeni sodelavci so zato dokumenta novinarjem predstavili brez mnenja svojih svetovalcev.
Prepočasno, napačno in zavajajoče komuniciranje
Uprava za varno hrano po odkritju nedovoljenega aditiva v mesnih pripravkih o tem ni pravočasno obveščala javnosti, nato pa je bilo njeno komuniciranje napačno in zavajajoče, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije pokazal notranji nadzor na upravi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oznake zaupnosti interno s poročila o notranjem nadzoru danes sicer še ni umaknilo, je pa zato dan prej eno od komercialnih televizij seznanilo z njegovo vsebino. Iz njihovega poročanja je bilo mogoče razbrati, da se bosta zaradi ugotovljenih nepravilnosti s svojih položajev najverjetneje morala posloviti generalni direktor uprave Janez Posedi ter direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak.
Toda ministrica Pivčeva je bila danes presenetljivo spravljiva. Vodstvu uprave je naložila le popravljalne ukrepe, saj ugotovljene kršitve po njenih besedah niso bile tako hude, da bi morala slediti strožja kazen. Supervizorka v aferi z mletim mesom je bila pravnica Saša Dragar Milanovič, ki je že desetletje glavna inšpektorica inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Med popravljalnimi ukrepi, ki jih mora izpeljati uprava za varno hrano, so po njenih navedbah takojšnja odzivnost na prijave potrošnikov, pravočasno in ustrezno obveščanje tako javnosti kot ministrice, boljša komunikacija s potrošniki, poenotenje dela inšpektorjev…
Iz strahu pred kmetijskimi veljaki ogrožali zdravje ljudi?
Da je popravljalne ukrepe upravi za varno hrano naložila prav Dragarjeva, je po svoje zabavno. Inšpekcije, ki sodijo v njeno pristojnost, potrošnikov namreč nikoli ne seznanjajo s svojimi ugotovitvami, tudi v evropskem sistemu hitrega obveščanja RASFF je težko najti kakšno njihovo objavo o odkritju živila, ki je lahko zdravju škodljivo. Glede na očitke živilske industrije, češ da uprava z javnimi objavami ugotovljenih nepravilnosti povzroča škodo nosilcem dejavnosti, pri čemer izpostavlja peke, gostince in čebelarje, se postavlja vprašanje, kakšni so pravi razlogi za vse pogostejše napade na veterinarske inšpektorje, ki so od 1. januarja 2013 pod skupno streho s fitosanitarnimi inšpektorji in inšpektorji za hrano (slednji so se pod upravo za varno hrano preselili iz zdravstvenega inšpektorata).
Med pobudniki ustanovitve uprave za varno hrano in združene inšpekcije je bila Vida Čadonič Špelič, ki je upravo prvi dve leti (pred Posedijem) tudi vodila. Takole se danes spominja začetkov: »V prvem letu delovanja uprave je prišla k meni ena od fitosanitarnih inšpektoric in mi zgrožena povedala, da so pri kmetu našli večje količine fitofarmacevtskih sredstev, ki so v EU že dlje časa prepovedana. Vprašala me je, kako naj ukrepajo. Odgovorila sem, da v skladu z zakonodajo. Torej, odredijo naj neškodljivo uničenje. Sledilo je vprašanje: 'Kaj bo pa reklo vodstvo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije?' To me ne zanima, je bil moj odgovor. Pojasnila mi je, da pred prihodom na upravo kmetijski in fitosanitarni inšpektorji zaradi strahu pred kmetijskimi politiki velikokrat niso ukrepali, čeprav so odkrili očitne kršitve. Jasno sem ji povedala, da na upravi ne bo tako, da bomo vedno ukrepali v skladu z zakonodajo, saj nima nihče pravice zastrupljati hrane ter s tem ogrožati zdravja ljudi in živali.«
