Po razkritju, da so mesarji maso za čevapčiče in pleskavice že junija pomlajevali s prepovedanim žveplom, a smo potrošniki za to izvedeli štiri mesece kasneje, je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec med drugim napovedala: »V tem postopku me veliko stvari bode in moti, zato bom odredila notranji nadzor.« Posledično je imenovala komisijo za izvedbo nadzora nad ravnanjem Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za supervizorko je po naših informacijah (na uradna pojasnila ministrstva še čakamo) določila Sašo Dragar Milanovič, dolgoletno glavno inšpektorico inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
Skope informacije o inšpekcijskih nadzorih
Dragar-Milanovičeva naj bi upravi za varno hrano že naložila, naj ji posreduje zahtevano dokumentacijo, med drugim seznam vseh prijav, ki se nanašajo na mesne pripravke in zdravstvene težave zaradi njihovega uživanja, ter podatke, koliko vzorcev so odvzeli njihovi inšpektorji. Supervizorska komisija hoče menda videti tudi vsa navodila v zvezi z nadzorom mesnih pripravkov, ki so jih pristojni na upravi dajali svojim podrejenim, analizne izvide vseh vzorcev, ki so jih inšpektorji za varno hrano odvzeli v letu 2019, prav tako ukrepe, izrečene v zvezi z mesnimi pripravki. Komisija naj bi pričakovala tudi pojasnilo, zakaj ni inšpekcija za varno hrano izdala priporočila potrošnikom, ki so mesni pripravek morda zamrznili, naj ga ne uživajo, ker vsebuje alergeno žveplo.
To, da ravnanje inšpekcije za varno hrano presoja glavna inšpektorica inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, pa je, milo rečeno, nenavadno. Ta inšpektorat sestavljajo inšpekcije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter za vinarstvo, njegova spletna stran pa je v letošnjem letu, kar zadeva poročila o nadzorih, še povsem nedolžna (tudi v letu 2018 je bila). Edina informacija, ki jo je (21. marca) pod novicami objavil kmetijski inšpektorat, je bilo sodelovanje glavne inšpektorice Saše Dragar Milanovič na okrogli mizi Hrana ni za tjavendan v organizaciji ene od trgovskih verig.
Netransparentni o transparentnosti?
Kmetijski inšpektorat sicer enkrat na leto (februarja za leto poprej) na spletni strani objavi poročilo o svojem delu, vendar v njem le suhoparno našteje, koliko odločb, opominov in kazni so izrekli za posamezne kršitve, grešnike in težo grehov z vidika ogrožanja potrošnikov pa zamolči. Primera iz poročila, objavljenega februarja 2019 za leto 2018: »Od odvzetih 204 vzorcev vina jih je bilo 48 izločenih iz prometa. V petih primerih je bil razlog previsoko skupno žveplo« (žveplo je zanetilo tudi afero mleto meso, op. p); »Postopki so bili uvedeni, ker je prodajalec prodajal enološko sredstvo, ki ne vsebuje izključno dovoljenih aktivnih snovi«. Kmetijski inšpektorat je torej šolski primer netransparentnega obveščanja javnosti.
Ena od nalog kmetijske inšpekcije je tudi skrb za namensko rabo kmetijskih zemljišč. Kako uspešna je pri tem, si je mogoče ogledati v Zgornjih Pirničah pri Medvodah, kjer je stala (del še vedno stoji) razvpita bioplinarna Petač. Obratovala sicer ni nikoli, si je pa njen lastnik na bližnja kmetijska zemljišča za uporabo v bioplinarni navozil kupe koruzne silaže, ki so – v posmeh odločbam kmetijskih inšpektorjev – po osmih letih še vedno tam.
