Ministrstvo za gospodarstvo od turistično gostinske zbornice ni dobilo dokazov, da je Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo in kandidatka za predsednico DeSUS, res opravila delo, ki bi ga po pogodbah z zbornico morala. Nadzor ministrstva za gospodarstvo sicer ni vzel pod drobnogled Pivčeve, ampak zbornico, vseeno pa bodo ugotovitve neprijetne tudi za ministrico. Lahko pa bodo imele tudi politične posledice. Na konkretne očitke danes ministrica ni odgovorila.

Neprepričljiva pojasnila

Turistično gostinska zbornica (TGZS) je v okviru projekta Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Turizem (SRIPT) Aleksandri Pivec za delo v letih 2017 in 2018 plačala okoli 35.000 evrov bruto. Ministrstvo za gospodarstvo (MGRT) je v zadnjih mesecih nadzor izvedlo nad drugo fazo projekta, ki naj bi predvidoma stala 780.000 evrov, od katerih bi moralo polovico plačati ministrstvo, polovico pa Evropska unija. Pod drobnogled so vzeli vzorec oziroma del pogodb in računov, tako da so od avtorskih pogodb Aleksandre Pivec pregledali dve, ki sta skupno vredni 7650 evrov bruto. Od TGZS je ministrstvo dobilo več dokumentacije, ki naj bi dokazovala, da je Pivčeva delo res opravila, vendar je na koncu MGRT ocenil, da predložena dokazila ne izkazujejo nastanka avtorskih del, za katera je imela dr. Pivčeva sklenjeno avtorsko pogodbo. Tako piše v poročilu o nadzoru, ki ga je danes objavil Požareport.

Po pogodbah bi morala Pivčeva izdelati strokovne podlage, metodologije in podobna gradiva, vendar zbornica ni dokazala, da jih je res. TGZS je na primer trdil, da je Aleksandra Pivec avtorica Kazalnikov za drugo fazo projekta, vendar je ministrstvo ugotovilo, da je večino tega naredila dr. Ljubica Knežević Cvelbar z ljubljanske ekonomske fakultete. Aleksandra Pivec je že pred tedni zatrdila, da ni nikoli zlorabila kakršnega koli avtorskega dela. O tem, kako so se dokumenti tujih avtorjev »naknadno« znašli v njenih poročilih, bi bilo po njenih takratnih pojasnilih treba vprašati koordinatorico projekta SRIPT. To je bila Klavdija Perger, ki je bila tudi direktorica TGZS, a jo je upravni odbor petega novembra odstavil. Pergerjeva je bila leta 2015, ko se je pisala Markež, nekaj dni ministrica za izobraževanje, odstopila pa je zaradi očitkov, da je njen magisterij plagiat.

Konec oktobra je ministrica pojasnila, da je večina vseh temeljnih dokumentov pri projektu SRIPT nastala v soavtorstvu, saj naj bi tako nastala najboljša vsebina. Tudi zbornica je trdila, da je Pivčeva večino dokumentov pripravila skupaj z drugimi zunanjimi izvajalci. Ministrstva za gospodarstvo ni prepričala. Iz dokumentacije namreč ni jasno, katere vsebine je pripravila. Po trditvah MGRT je »soavtorstvo« tudi v nasprotju s pogodbeno vrednostjo vsake od avtorskih pogodb z zunanjimi izvajalci, ki vsakega posebej zavezujejo, da naročeno delo opravi sam, brez sodelovanja z drugimi. Pri nekaterih dokumentih je bilo avtorsko delo po mnenju ministrstva dvomljivo, ker so bili prepisani iz različnih virov ali pa ustvarjeni pred obdobjem, za katero je bila sklenjena avtorska pogodba.

200 evrov na uro

Aleksandra Pivec, ki je bila v času dela za SRIPT državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, naj bi bila plačana 200 evrov bruto na uro, kolikor naj bi zbornica predlagala sama. Dogovorili naj bi se, da bo skupno opravila 40 ur, vendar MGRT pripominja, da zbornica teh navedb ni dokazala. Sume podobnih nepravilnosti je ministrstvo zaznalo tudi pri drugih zunanjih izvajalcih, za katere zbornica ni zagotovila »revizijske sledi«. To pomeni, da je za nazaj težko ugotoviti, kako so izvajalci opravili dogovorjeno in plačano delo. Sporen naj bi bil že način izbire zunanjih izvajalcev, kjer je po mnenju ministrstva prišlo do poneverbe dokumentov. Zbornica naj bi namreč trdila, da se za sodelovanje z nekaterimi »neizbranimi« strokovnjaki ni odločila, ker so oddali slabše ponudbe, te osebe pa so ministrstvu odgovorile, da ponudb niso nikoli oddale.

Do kršitev je po oceni MGRT prišlo tudi na drugih področjih projekta, saj so zaznali številne sume neupravičenega obračunavanja stroškov, na primer glede stroškov zaposlenih na TGZS, glede gastronomskega vodiča Gault & Millau ali glede dogodka Združenje hotelirjev VI. Konec oktobra je MGRT zaradi sumov kaznivih dejanj goljufije, goljufije na škodo EU in ponarejanja listin pri projektu SRIPT na tožilstvo poslal prijavo zoper TGZS, Klavdijo Perger in druge fizične osebe, med katerimi po neuradnih informacijah ni Pivčeve.