Televizijska soočenja so razmeroma nova v britanski politiki, ki ji zaradi večinskega volilnega sistema že več kot stoletje daje pečat podajanje kljuke oblasti med največjima strankama, konservativno in laburistično. To potrjuje tudi odločitev televizije ITV, da na prvo soočenje pred predčasnimi volitvami 12. decembra povabi samo prvaka konservativcev in laburistov, Borisa Johnsona in Jeremyja Corbyna, ki sta sicer res premier in vodja vlade v senci. Tretja in četrta največja stranka, škotska SNP in liberalni demokrati, sta protestirali in po sodni poti poskusili doseči sodelovanje svojih voditeljic, a bilo je zaman.
Brez spodrsljajev
Medijske ocene občasno sočnih besednih dvobojev ves čas nasmejanega Johnsona in skoraj ves čas resnega Corbyna so soglasne: ne eden ne drugi ni ne zmagal ne izgubil. Johnson ni naredil nobene oslarije, ki se mu rade zgodijo, in ni zmanjšal ali zapravil prednosti konservativcev v raziskavah javnega mnenja, ki jim napovedujejo od 36 do 44 odstotkov glasov. Corbynu, ki nima podobnih težav s spodrsljaji, pa ni uspel preboj za zmanjšanje zaostanka laburistov, ki jim ankete obetajo od 25- do 33-odstotno podporo in s tem poraz. Obe stranki in njuni volilci so svojega prvaka pričakovano razglasili za zmagovalca. Najbolj verodostojna raziskava javnega mnenja, ki jo je o soočenju pripravila YouGov, pa je dala malenkostno prednost Johnsonu z izidom 51 proti 49 odstotkov.
Brexitsko narodno trpljenje
Pri brexitu, eni do dveh glavnih tem soočenja, je bilo v odzivih gledalcev v studiu zaznati zasičenost s frazami Johnsona o tem, da bo izpeljal izstop iz EU. Siti pa so očitno tudi Corbynove taktike, ki noče povedati, ali bi v primeru volilne zmage in prevzema premierskega položaja zagovarjal izstop iz EU ali obstanek v njej na referendumu, ki ga obljublja po tem, ko bi z EU sklenil nov brexitski dogovor. V soočenju se je Corbyn kar devetkrat izognil odgovoru na vprašanje, ali bi bil za članstvo v EU ali proti. Johnson pa je jasno obljubil konec brexitskega »narodnega trpljenja« in trdil, da laburisti glede izstopa iz EU ponujajo samo razkol in slepo ulico. Corbyn je odvrnil, da bodo laburisti razrešili brexit tako, da bodo dali zadnjo besedo ljudem.
Najbolj pa sta se udarila pri debati o sistemu javnega zdravstva. Corbyn je Johnsonu očital, da bo zdravstvo prodal ZDA in velikim farmacevtskim korporacijam. Pokazal je cenzurirane zapiske »vrste tajnih srečanj vlade z Američani, na katerih je za ameriške izdelke predlagala odprt dostop do trga in sistema javnega zdravstva«. Skoraj vse v teh zapiskih je bilo sicer počrnjeno. Johnson je odgovoril, da gre za »popolno izmišljotino« in trdil: »V nobenih okoliščinah ta vlada ali katera koli konservativna vlada ne bi dala sistema javnega zdravstva na mizo kakršnih koli trgovinskih pogajanj.«
O princu Andrewu, ki ne opravlja več uradnih dolžnosti
Zaradi vika in krika, ki ga je princ Andrew sprožil z obupnim intervjujem za BBC o prijateljevanju s pokojnim ameriškim pedofilom Jeffreyjem Epsteinom, v katerem je dejal, da prijateljstva ne obžaluje, sta morala Johnson in Corbyn govoriti tudi o monarhiji in o princu. Corbyn je požel hkrati jezo in aplavz, ko je dejal, da je monarhija potrebna manjših izboljšav. Johnson pa je dejal, da je institucija monarhije brez napake. Pa je brez napake tudi princ Andrew? Corbyn je dejal, da bi se morali osredotočiti na žrtve, da so potrebni odgovori na zelo resna vprašanja in da nihče ne bi smel biti nad zakonom. Johnson ga je pri odgovoru posnemal, rekoč, da »gre vse naše sočustvovanje Epsteinovim žrtvam« in da vsekakor mora vse potekati po črki zakona. Kraljeva palača pa je danes sporočila, da princ do nadaljnjega ne bo opravljal uradnih dolžnosti, saj da so njegove povezave z Epsteinom postale zelo moteče za kraljevo družino.
