Kampanja se bo zaradi ponavljanja vsega, kar so Britanci o brexitu slišali že neštetokrat, Otočanom zdela veliko daljša od šestih tednov, kolikor bo trajala. Na začetku je bolj v znamenju kritike tekmecev kot samohvale. Največ prvega in drugega prihaja iz ust dobrovoljnega konservativnega premierja Borisa Johnsona, ki vselej, ko govori napol nasmejan ali krili z rokami ali maha s stisnjenimi pesti, najraje ponavlja »let's get brexit done« (izpeljimo brexit).
Johnson je tam, kjer je najraje
Danes je bil spet tam, kjer je najraje. V središču pozornosti. Zaradi prvega velikega predvolilnega govora in »ogrevalnega« lahkotnega predvolilnega oglasa konservativcev, v katerem je imel edino vlogo. V njem hodi po sedežu stranke in odgovarja na mešanico neresnih in resnih vprašanj nevidnega izpraševalca. Britanci so najprej izvedeli, da zgodaj vstaja in da je prvo, kar zjutraj naredi, sprehod. Sprehaja se, dokler se njegov pes ne polula in pokaka. Nekaj vprašanj ni bilo lahkih, na primer, zakaj morajo Britanci spet na predčasne volitve (zadnje redne so bile leta 2015, predčasne pa 2017). »V bistvu zato, ker je politični sistem paraliziran in ker imamo ta fantastičen brexitski sporazum, ki smo ga dosegli, čeprav so vsi govorili, da je to nemogoče. Parlament ga ni hotel spraviti naprej (ni res, načelno ga je podprl). Zato smo obtičali v EU, čeprav so ljudje glasovali za odhod.« Britanija po njegovem potrebuje novo večinsko vlado konservativne stranke, ki bo »to reč (brexit) premaknila naprej«. In kaj bi svetoval Britancem, ki se sprašujejo, koga voliti? Po njegovem je izbira zelo preprosta. Glasovanje za Corbyna in laburiste ter majhne stranke bi prineslo koalicijo kaosa s Corbynom za krmilom socialistične, napol marksistične laburistične vlade. To bi bila – tako Johnson – ekonomska in politična katastrofa, ki bi prinesla nov brexitski referendum in nov referendum o škotski neodvisnosti.
Brexit za mikrovalovno pečico
»Lahko pa volite za nas (konservativce), ki bomo izpeljali brexit, ki je že pripravljen, da ga potisnemo v mikrovalovno pečico in spečemo v nekaj dneh,« je dejal Johnson, ki je ponovil tudi vse o »orjaškem vlaganju« v državno zdravstvo, šolstvo, infrastrukturno revolucijo, policijo (že dolgo obljublja 20.000 novih policistov, nikoli pa ne omeni, da je policija pod konservativno vlado morala odpustiti 21.000 policistov). Vse iz oglasa je bolj resno ponovil v govoru, v katerem je poudaril, da si Britanija ne more privoščiti zapravljanja časa z razpravljanjem o tem, ali naj zapusti EU in kako naj jo zapusti. Poudaril je, da bi končanje brexitskih »svižčevih dni« (v filmu Svižčev dan se glavnemu liku isti dan ponavlja dan za dnem) prineslo velik ekonomski pospešek Britaniji. Obe glavni stranki, konservativci in laburisti, se obnašata, kot da sta odkrili nevidno drevo denarja. Kar je bolj presenetljivo za Johnsonove konservativce, ki so se pred volitvami odločili končati varčevalno politiko, zaradi katere veliko več milijonov Otočanov živi v revščini. Johnson zdravstvu obljublja 149 milijard v letu 2023. Laburisti, ki superbogatim »obljubljajo«, da bodo pod njimi plačevali bogastvu primerne davke (zdaj zahvaljujoč luknjam v davčni zakonodaji plačujejo 16 odstotkov, medtem ko večina Otočanov plačuje po 20 ali 40 odstotkov), zdravstvu obljubljajo še 6 milijard več (155).
Johnson se še ni odpovedal trdemu brexitu?
Johnsonu je dan dramatično pokvaril David Gauke, eden od nekdanjih konservativnih ministrov in poslancev, ki jih je vrgel iz stranke, ker so glasovali za predlog zakona, ki je v starem parlamentu izobčil trdi brexit. Gauke, ki kandidira kot neodvisni poslanec, volilce poziva, naj Johnsonu ne dajo večine v parlamentu. Po njegovem bi bilo to zelo slabo za Britanijo, saj bi Johnson takšen izid volitev zlorabil za izvedbo po njegovem katastrofalnega nesporazumnega trdega brexita. Ta je očitno še vedno v (Johnsonovi) igri.
