»Stališče Evropske unije glede izraelske politike gradnje naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih je jasno in ostaja nespremenjeno: vse dejavnosti naseljevanja so po mednarodnem pravu nezakonite.« Takšen je bil včeraj odziv Evropske unije na odločitev Trumpove administracije, da bo izraelske naselbine na okupiranem Zahodnem bregu obravnavala enako kot vlada v Jeruzalemu, torej kot zakonite. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Federica Mogherini izjave sicer ni neposredno naslovila na Washington, je pa v imenu EU pozvala Izrael, naj ravna v skladu z obveznostmi, ki mu jih kot okupacijski sili predpisuje mednarodno pravo. To namreč v četrti ženevski konvenciji prepoveduje priseljevanje civilnega prebivalstva iz države okupatorke na zasedena ozemlja. Da je gradnja izraelskih naselij na Zahodnem bregu nezakonita, je leta 2004 presodilo tudi meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).
Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je s svojo ponedeljkovo razlago negiral tako razsodbo ICJ kot tudi razlago mednarodnega prava, kot jo sprejemajo skoraj vse države in je izražena v resolucijah Združenih narodov. Dejal je, da so »po podrobni preučitvi vseh argumentov pravne razprave ugotovili, da vzpostavitev izraelskih civilnih naselbin na Zahodnem bregu sama po sebi ni v nasprotju z mednarodnim pravom«.
Voda na mlin Netanjahuja
Nova kontradiktorna poteza administracije Donalda Trumpa, ki je Izraelu že priznal suverenost nad okupirano Golansko planoto, Jeruzalem pa za prestolnico države, je voda na mlin izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Ta je izrekel globoko zahvalo ameriškemu predsedniku, Pompeu in ZDA nasploh. Hkrati pa bo poskušal spremenjeno ameriško formalno držo, ki od dolgoletne dejanske niti bistveno ne odstopa, unovčiti v izraelski vladni krizi, ki se nadaljuje tudi po drugih predčasnih volitvah v letošnjem letu. Relativnemu zmagovalcu volitev Beniju Gancu namreč po Netanjahujevem neuspelem poskusu, da sestavi parlamentarno večino, ostaja le še nekaj dni, da jo predsedniku Reuvenu Rivlinu predstavi sam, a zdaj s povsem izničenimi možnostmi. Glede zakonitosti naselij za Zahodnem bregu, grajenih z dovoljenjem vlade, se njegovo stališče pravzaprav ne razlikuje od Netanjahujevega, a mu ga doslej ni bilo treba izpostavljati. Po Trumpovi potezi pa se bo moral jasno opredeliti, in kakor koli bo postopal, bo izgubil del podpornikov za sestavo vlade – ali na izraelski ali na arabski strani, ki je po volitvah prvič izrazila možnost, da iz opozicije omogoči Gancu prevzem vlade.
Varnostno opozorilo Američanom
ZDA se zavedajo, da so dregnile v občutljivo zadevo, zato je njihovo veleposlaništvo v Jeruzalemu Američanom izdalo opozorilo pred možnimi sovražnimi reakcijami Palestincev in odsvetovalo potovanja v Jeruzalem, na Zahodni breg in v Gazo. Palestinci medtem ugotavljajo, da so znova žrtvovani kmet na bližnjevzhodni šahovnici. Saeb Erekat, ki je sodeloval v pogajanjih z Izraelom v Oslu pred četrt stoletja, je dejal, da je Trumpova administracija »še enkrat pokazala, kakšno grožnjo predstavlja mednarodnemu sistemu s svojimi namerami, da mednarodno pravo nadomesti z zakonom džungle«.
Ameriško stališče pomeni negiranje resolucije varnostnega sveta 2334 iz decembra 2016, ki je izraelsko naseljevanje Zahodnega brega označila za »flagrantno kršitev« mednarodnega prava oziroma »brez pravne vrednosti«. Čeprav ni predvidevala nobenih sankcij, je bila reakcija Izraela takrat ostra z diplomatskimi akcijami proti nekaterim članicam varnostnega sveta, poslavljajočemu se predsedniku ZDA Baracku Obami pa je Netanjahu očital tajno orkestriranje sprejema resolucije. Trumpovo ravnanje velja torej vzeti tudi kot še eno spodkopavanje Obamove dediščine.
