Za novo klubsko glasbo je značilen eklekticizem, ki združuje kontrastne žanre plesne elektronike. Pogosto gradi na razlomljeni bass, dub in hiphop ritmiki, podaja se v rave, EDM in trance, predvsem pa nikjer ne ostane za dolgo. Dinamično prehajanje med slogi deluje kot komentar pluralnosti sodobnega sveta. Glasbeno širino omogoča tudi multikulturnost krajev nastanka žanra, velemest ZDA in Evrope, od koder se je ta razvil v globalni fenomen, ki sega do Kitajske.
Prav iz Kitajske prihaja v Berlinu delujoča Rui Ho, ki je prodrla iz šanghajskega podzemlja, zbranega pri kitajski spletni založbi za nenavadno elektroniko Genome 6.66 Mbp. Odmevni lanski album Becoming is an Eventful Situation, na katerem spaja motive kitajske folklore s sodobnimi basovskimi praksami, je izdala pri britanski založbi Objects Ltd., ki se specializira za dela marginaliziranih spolnih skupin.
Podčrtati velja gostovanje priznane angleške producentke Ikonike, ki je v Sloveniji nastopila prvič. Uveljavila se je pred desetletjem z izdajami pri kultni založbi Hyperdub, ko je bila ta znana predvsem kot promotorka dubstepa, in od takrat nanizala tri albume. Iz podobnega miljeja izhaja Loraine James, doma iz blokovskih naselij severnega Londona, ki predstavlja mlajšo generacijo ustvarjalk. Septembra je izdala prvenec For You and I, ki je podmazan z eksperimentalnimi preskoki in grimom, britansko različico rapa.
Tesnobnost
Navkljub barvitosti postklubske scene njen zrnast zvok, eksplicitna besedila in radikalna estetika, ki sega na področja mode in likovnih umetnosti, izkazujejo tudi neko tesnobo. Razlogi zanjo delno tičijo v informacijski zasičenosti sodobne družbe, delno v osebnih in družbenih izzivih, s katerimi se soočajo protagonisti scene. Ta scena ni zgolj glasbeni žanr ali estetska preferenca, temveč je širše gibanje, ki poudarja pomen gradnje klubske infrastrukture, ki omogoča vključenost oseb LGBTQ+ in drugih marginaliziranih manjšin. Poudarja pomen avtonomije glasbenikov in svari pred komercializacijo klubske kulture, ker ta pogosto vodi v represivne družbene oblike, kot je popredmetenje ženskih teles.
Stisko odraščanja in umeščanja v svet kot nekdo, ki ni po meri večine in je tarča predsodkov, izkazuje vokalist Iceboy Violet, ki povezuje govorjeno besedo in rap. V avantgardnih oblačilih in z brazgotinami na podlakteh, posledicami mladostniškega samopoškodovanja, izprašuje normativno podobo moškosti. Zoperstavlja se njenim toksičnim odvodom, kot je zahteva po neobčutljivosti. Pomešan med občinstvo z izrazito performativnim nastopom, ki temelji na odkritosti in čustveni neposrednosti, preseka ločnico med nastopajočim in občinstvom. Nekaj podobno bridkega, le bolj skritega, zaznamuje tudi igrivo in narkotično Francozinjo Coucou Chloe, ki se je preizkusila v vlogi emsijke, tokrat ob spremljavi didžeja Olija XL, vzhajajoče zvezde, ki deluje na Švedskem.
Glasbeni program festivala sta ponovno oblikovali Nina Hudej in Nina Kodrič, znani kot dvojec Warrego Valles. Program ostaja osredotočen na klubsko plesišče, afirmira njegove korenine, ki črpajo pri spolnih in etničnih manjšinah, in v sodelovanju z lani postavljeno domačo platformo Ustanova, namenjeno vključevanju manjšin, ustvarja pogoje za razvoj klubske kulture kot kulture strpnosti.
Izmika se heteroseksualnim normam in kot edini festival klubske elektronske glasbe v Sloveniji presega zahtevo po petdesetodstotni programski zastopanosti žensk in drugih marginaliziranih spolnih skupin. Aktivistični angažma festivala je bil sicer razviden tudi iz njegovega diskurzivnega dela, serije predavanj in okroglih miz, namenjene vlogi umetne inteligence v sodobni podatkovni družbi.
