Festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded bo v četrtek in petek pod skupnim naslovom Avtonomija migracij prinesel več javnih razprav o aktualnem družbenopolitičnem dogajanju v Sloveniji in Evropi. Zvečer bo na sporedu klubski program elektronske glasbe in druženje. Izpostaviti velja avdiovizualni nastop Japonke Kyoke, varovanke založbe Raster-Noton, praški bend Lightning Glove in hibridni performans mednarodno prepoznanega domačina Octexa.
Na festivalu sodeluje več teoretikov in aktivistov, tudi tujih, ki se bodo lotevali vprašanja migracij zunaj restriktivnih in varnostnih politik. »Avtonomija pomeni, da migracije tečejo ne glede na to, kako država ali kdor koli to nadzira, regulira ali militarizira. Ljudje se gibljejo, ker jih v to silijo življenjske okoliščine,« pravi solastnica kavarne in soorganizatorka festivala Barbara Rajgelj. »Želimo pristopiti s tezo, da migracije niso od včeraj do jutri, zmeraj so bile in zmeraj bodo. Migracije niso teritorialno zamejene. Meje so tudi drugje, kodirane so v naša življenja; tako rekoč smo vsi migranti.« Na festivalu bodo predstavili integracijske prakse, ki stremijo k spodbujanju enakih možnosti v poklicnem, zasebnem in javnem življenju migrantov, in tudi glasbeno sceno iz 90. let prejšnjega stoletja, ki so jo v Sloveniji ustvarili begunci iz Bosne in Hercegovine.
Istospolni, dvojni begunci
V Sloveniji smo v preteklosti imeli nekaj primerov postopkov, kjer so bili prosilci za azil homoseksualci, ki so bili v svoji državi preganjani. Rajgljeva opozarja, da migrantska skupina ni homogena, tvori jo tudi manjšina LGBTI-oseb, ki je mnogokrat spregledana: »Z LGBTI-migranti je treba delovati drugače, ker morajo državnim organom dokazati, da so LGBTI. Veliko je zadreg. Državne in nevladne organizacije morajo biti občutljive za to vprašanje.« Migrante je treba razumeti kot soljudi, ki si želijo običajnega, vsakdanjega življenja. »Ne želijo biti uporniki, antipotrošniki in antikapitalisti.« Prej sodelavci, potrošniki in someščani.
Med publiko, predvsem med mladimi, se je razpravljanje v Pritličju dobro uveljavilo. Rajgljeva uspeh pripisuje odprtosti do drugačnih, tudi izključenih, do različnih predirnih civilnih iniciativ, ki imajo program, nimajo pa prostorov. Tudi izbira podzemne elektronske glasbe ni naključje. V njej so prepoznali sceno, ki je na sledi svobodomiselnosti in napredka. »Kombinacija treh festivalskih programskih sklopov – kritična misel, aktivizem, elektronska glasba – odpira nove kanale, kako priti do občinstva s sporočili.«
Ključna težnja Pritličja je prav deinstitucionalizacija teoretske razprave, sestop iz akademskih prostorov na ulico. Druga je aktivna kritika družbenega dogajanja, ki išče informirane odzive na izzive sodobnosti. Gre za odpiranje javnega prostora, kar prepoznavamo kot zgodovinsko pomembno značilnost tradicije evropskih kavarn.
