»Vsak dan ga je treba bojkotirati, njega in njegovo levičarsko protinarodno prostozidarsko politiko«, »Strel v čelo«, »Cenejša je metoda hrbtnega plavanja v Savi«, »Vse je treba natakniti na kol«, je samo del naslovov z mobilnih aplikacij v skupinah na Viberju in Whatsappu Zna se HDZ ter Uskoki in hajduki, ki so jih danes objavili hrvaški mediji.
Plenković je na seji predsedstva stranke prejšnji petek od šefov županijskih podružnic HDZ zahteval, naj razkrijejo avtorje sovražnega govora in jih izključijo iz stranke, je danes poročal Večernji list. Plenkoviću se zdi sporno tudi to, da v organih stranke nihče ne nasprotuje odločitvam, potem pa sklepe kritizirajo v javnosti in na družbenih omrežjih. V bran avtorjem spornih sporočil je z objavo na Facebooku stopil saborski poslanec HDZ in nekdanji hrvaški zunanji minister Davor Ivo Stier, ki se je skliceval na ustavno pravico do zasebnosti dopisovanja.
V HDZ so zanikali, da bi z nadziranjem komunikacije članov stranke kakor koli kršili z ustavo zagotovljene pravice. Stierja so vprašali, ali njegova objava pomeni, da opravičuje sovražni govor in grožnje. Stier trdi, da za grožnje ni vedel, meni pa, da bi jih morali prijaviti pristojnim službam, ne pa strašiti članstva.
Pretrese v HDZ je treba gledati v luči prihajajočih predsedniških volitev na Hrvaškem, ki jim bodo sledile tudi volitve v HDZ. Nasprotniki politike vodstva stranke so med drugim pozvali članstvo, naj na predsedniških volitvah, ki bodo predvidoma 22. decembra, podprejo neodvisnega kandidata Miroslava Škora namesto aktualne predsednice Kolinde Grabar-Kitarović, ki jo uradno podpira HDZ.
Majske volitve v Evropski parlament so pokazale, da HDZ pod vodstvom Plenkovića ni več tako monoliten in discipliniran volilni stroj. Na volitvah je stranka dosegla doslej najslabši volilni izid. Dobila je le štiri sedeže v Evropskem parlamentu namesto prejšnjih šestih. Zajeten del glasov HDZ ter poslanski sedeže je dobila skrajna desnica.
Določeno nervozo v HDZ ustvarja pevec in podjetnik Škoro, ki se je še pred začetkom uradne kampanje za letošnje predsedniške volitve pokazal kot glavni protikandidat Grabar-Kitarovićeve v volilnem bazenu od desne sredine proti skrajni desnici. Poleg desničarskih in konservativnih populističnih krogov naklonjenosti Škoru ne skrivajo niti nekateri saborski poslanci HDZ.
Plenković je prav tako soočen z vse večjim številom protikandidatov na strankarskih volitvah, ki bodo predvidoma spomladi prihodnje leto. Poleg Stiera so predsedniške ambicije pokazali tudi še en bivši zunanji minister Miro Kovač, Plenkovićev predhodnik na čelu HDZ Tomislav Karamarko kot tudi župan Vukovarja Ivan Penava.
Vsi so v ideološkem smislu bolj desno politično usmerjeni kot Plenković, ki zavrača spogledovanje s skrajno desnico in poskuša HDZ preoblikovati v sodobno demokrščansko desnosredinsko stranko.
