Menda pravite, da je milenijce treba ignorirati. Na osnovi česa ste prišli do sklepa, da milenijci niso tako drugačni od drugih generacij?

Beseda na m se uporablja zelo prosto in pogosto, na žalost s preveč neutemeljenimi izjavami. A če pogledamo raziskave, ki bi upravičile obsedenost tržnikov z unikatnostjo milenijske generacije, postane zanimivo. Moj najljubši primer je verjetno velika raziskava, ki jo je leta 2015 opravila marketinška svetovalna firma FutureCasch. V njej so si zadali cilj, da ugotovijo, kaj je milenijska miselnost in kaj milenijce ločuje od drugih generacij. Na koncu so dokazali nasprotno – da takšna stvar ne obstaja.

Ali torej do milenijcev v svojem poslu pristopate enako kot do drugih generacij?

Da, tako, da jih ignoriramo. Naj pojasnim: milenijci so demografski segment, razen tega pa niso nič posebnega. Niso marketinški segment. Niso ciljna skupina. Če imate milenijce za ciljno skupino, je to tretjina svetovne populacije. To ni resno.

V katerih stvareh in željah so milenijci enaki kot druge generacije?

Pred nekaj leti je IBM-ov poslovni inštitut naredil raziskavo med 2000 zaposlenimi iz 12 držav in iz različnih industrij. Ugotovili so, da je vedenje in to, v kar verjamejo milenijci, ko gre za delo, zelo podobno drugim generacijam. Z drugimi besedami – milenijci niso nič posebnega.

Kako pomemben je za vas instagram in za katere televizijske programe ga uporabljate?

Pri Discoveryju poskušamo biti medijski agnostiki in objektivno pristopati do vseh medijev. Včasih je instagram idealen za nekaj, včasih pa se mu izognemo. V vseh naših kampanjah enako velja za televizijo, javne površine, radio in druge medije.

Je prepričanje, da mladi ne gledajo več televizije, zmotno?

Ta zgodba ima dve plati: eno je, da so TV-gledalci globalno v rahlem padcu, in to je dejstvo, predvsem zaradi VOD-storitev (video na zahtevo, op. p.). Je pa treba poudariti, da padec niti približno ni tako drastičen, kot mislimo. Verjetno tako mislimo zato, ker smo tudi sami naročeni na eno ali dve VOD-storitvi, enako pa vidimo tudi pri prijateljih. V resnici podatki kažejo, da je padec postopen, televizija pa bo v prihodnosti ostala dominanten medij za gledanje videovsebin. VOD ne bo ubil televizije, tako kot televizija ni ubila kina. Ti mediji se med seboj dopolnjujejo, ne pa izključujejo. Druga stvar pri gledanju televizije med mladimi pa je, da velik del vsebin pogledajo na VOD, a je televizija tudi pri njih dominanten medij. Mladi nikoli niso veliko gledali televizije: morajo se učiti, se rekreirati, zabavati. Sčasoma pa pride topel objem zofe, kozarec vina v roki in oči na televiziji.

Kateri programi najbolj zanimajo mlade in kaj nasploh zanima katero generacijo?

Med našimi programi in demografijami ni nekih jasnih odstopanj. Naši vodilni programi Discovery Channel, TLC, Eurosport, Food Network ponujajo različne vsebine, ki so privlačne za gledalce vseh demografij. Na splošno pa mladi gledalci raje gledajo krajše formate oddaj z veliko hitre akcije in dinamično predstavitvijo, nekoliko starejši gledalci pa si radi vzamejo čas ter se poglobijo v zgodbo in spektakel. Nikoli pa med njimi ne gre za oster rez. Veliko starejših gledalcev uživa v hitri akciji Shark Weeka, stavim pa tudi, da bo veliko mladih gledalcev uživalo v Spielbergovem pripovedovanju v dokumentarni seriji Why We Hate (Zakaj sovražimo), ki je na Discoveryju ekskluzivno od sredine oktobra dalje.

Bi lahko rekli, da je, ko govorimo o vaših programih, Food Network za mlajše generacije zanimivejši kot znanost in narava, ki ju imate na Discoveryju, Animal Planetu in Science Channelu?

Ne bi rekel, da je eno bolj zanimivo kot drugo. Vsi žanri imajo svoje gledalce, je pa dejstvo, da je hrana tema, s katero se gledalci povezujejo najbolj intimno, saj je konec koncev pomemben del življenja vsakega od nas.

Ali ste kdaj razmišljali o platformi za pretakanje oddaj o kuhanju in hrani? 

Pri Discoveryju se zavedamo takšnih platform in smo prav zdaj v Ameriki zagnali Food Network Kitchen – storitev za pretakanje vsebin, posvečenih hrani. Uporabniki lahko gledajo svetovalne videe, sodelujejo v interaktivnih oddajah v živo, ki so posvečene tečajem kuhanja, pregledujejo baze receptov, kupujejo izdelke, ki jih vidijo na zaslonu, in si delajo tedenske plane o tem, kaj bodo jedli. Gre za popoln primer naše filozofije podpiranja strasti, ki jih imajo ljudje, nečesa, čemur pravijo »glej in naredi«.

Kako prikrojite program, da je zanimivejši za mlajše?

To, da se posvečamo resničnostnim oddajam, nas loči od drugih. Ne tekmujemo na igranem področju. Vsi programi družbe Discovery so posvečeni resničnim zgodbam in resničnim osebam, svojo vsebino pa uporabljamo za to, da zabavamo, informiramo in izobražujemo. Ta formula je privlačna tako za mlade kot starejše gledalce. Vsebino pa si želimo posredovati povsod tam, kjer si jo gledalci želijo – na vseh zaslonih – se pa zavedamo, da je to še posebno všeč mlajšim, aktivnejšim in mobilnejšim gledalcem. Zdaj poskušamo zagnati VOD-storitev naslednje generacije z na tisoče ur tematskih vsebin in kuriranimi seznami predvajanja – pa naj gre za tematske, razpoloženjske oddaje ali oddaje o talentih – ki bodo dostopne na vsaki napravi v vsakem trenutku.

Mislite, da bodo ljudje v prihodnosti gledali televizijo?

Zanimivo bo videti, kam nas bodo privedle streaming vojne (vojne družb, ki ponujajo pretakanje videovsebin, op. p.), ki se stopnjujejo. A kdor koli bo zmagal, ne bo prinesel konca televiziji. Namesto tega jo bo dopolnjeval in televizija bo ostala.