Etiopijec Kelkile Gezahegn Woldaregay je zmagal v maratonu med atleti in je tekel drugi najboljši čas te proge doslej (2:07:29). Hitrejši od njega je bil le Etiopijec Sisay Lemma Kasaye, ki je lani v slovenski prestolnici tekel deseti čas vseh maratonskih prog na svetu (2:04:58). Za Woldaregayjem, sedmim na svetovni lestvici, je bil drugi Kenijec Anthony Maritim (2:07:52) in tretji njegov rojak Vincent Rono (2:08:06). Med maratonkami je bila druga Eshete Shitaye iz Bahrajna (2:21:33), tretja Kenijka Dina Chemtai Kipoyogei (2:22:07).
Državna naslova sta na 42 km osvojila 38-letni nekdanji olimpijec Primož Kobe (2:29:53), skupno deveti, in 34-letna amaterska tekačica Saša Pisk (2:56:50), skupno 12. Kobe je na 42 km tekel prvič po odstopu na maratonu leta 2016, ko je še lovil normo za OI v Riu de Janeiru, v zadnjem obdobju pa so njegovo tekmovalno pot preprečevale poškodbe. »Bila je lepa tekma, start je bil zame malo prehiter, s Simonom Navodnikom sva tekla, nekaj časa je narekoval ritem tudi Peter Kastelic, ki je nastopil na 21 km. Potem sem plačal davek hitrega tempa, ampak sem zdržal krizo v najtežjem delu. Nekaj časa smo se držali ukrajinskih tekmovalk, ena nas je v drugem delu prehitela, druga pa je odstopila,« je dejal Kobe in priznal: »Na koncu je bilo težko, ker sem letos pretekel le nekaj čez 2000 km, veliko premalo. Zato sem tekel zame ritem za upokojence. A upam, da se bom zdaj vendarle 'sestavil' po vseh zdravstvenih težavah. Hitrost imam, manjka mi vzdržljivosti in upam, da se bom za spomlad naslednje leto pripravil za boljši tek.«
Kobe je bil mesto in dobro minuto pred Maticem Modicem (2:31:06), 11. pa je bil Bojan Čepin (2:36:47). A se slednja nista prijavila za nastop na DP prek Atletske zveze Slovenije, tako da je bil v DP srebrn Blaž Orešnik, skupno 12. (2:39:26).
Bronast v DP je bil skupno 17. Martin Ocepek (2:44:50). Pred Ocepkom so bili poleg omenjenih Slovencev še trije, ki se tudi niso prijavili za DP. »Malo me je skrbelo napovedano pretoplo vreme, ker imam raje hladnejše dneve. Toda bilo je kar dobro. Želela sem si osebnega rekorda, vesela sem, da mi je to uspelo. Nič nisem pričakovala glede uvrstitve v DP, edini cilj je bil, da prebijem mejo treh ur,« je povedala delovna terapevtka Piskova, ki poleg teka rada tudi kolesari in smuča.
Takoj za njo je v cilj prišla na 13. mestu Barbara Trunkelj (3:00:30). Tudi ona pa se ni prijavila za DP, tako da je srebro osvojila državna rekorderka Helena Javornik (3:06:50), ki pa že dolgo ne trenira več. Tretja za DP je bila Katja Rakušček (3:24:24), ki pa je bila šele 32. Pred njo je bilo poleg omenjene trojice še deset Slovenk.
Poglejte še, kje so zaradi maratona danes cestne zapore in obvozi avtobusov.
Kokalj in Lukanova z rekordoma zmagala na 10 km
Jan Kokalj je z rekordom proge (30:52) zmagal na 24. ljubljanskem maratonu in slavil tretje leto zapored na tej razdalji. Med atletinjami je prav tako z rekordnim časom prvo mesto osvojila Klara Lukan (33:23), letošnja mladinska evropska prvakinja. Kokalj je izboljšal prejšnji rekord, ki ga je Mitja Krevs postavil leta 2011 (31:15), Lukanova pa je popravila prejšnji najboljši čas Sonje Roman (33:32) iz leta 2015.
Kršinarjeva in Krevs najboljša na 21 km
Neja Kršinar (1:16:23) in Mitja Krevs (1:09:08) sta zmagala na 21 km na 24. ljubljanskem maratonu. Drugi je bil Timotej Bečan (1:09:51), tretji pa David Pleše (1:10:31). Med polmaratonkami je bila druga Hrvatica Ana Štefulj (1:18:43), tretja pa Slovenka Laura Guzelj Blatnik (1:21:03). Med invalidi na vozičkih na ročni pogon sta bila na 21 km najboljša Slovenca Tanja Cerkvenik (1:09:03) in Gregor Habe (37:40).
Po jutranjem hladu zaradi megle so bile pozneje temperature vse višje. »Poznalo se je, vsake pol ure je bilo sonce močnejše. Vse težje je bilo na progi zaradi višjih temperatur. Čeprav je bila proga v domačem Novem mestu, kjer sem nedavno zmagal, kar zahtevna, pa sem tam dosegel boljši čas. Zadovoljen sem z današnjo zmago, čas pa bi bil lahko boljši, kar sem pokazal že v dolenjski prestolnici. Danes mi enostavno ni steklo, kot sem si želel,« je po zmagi povedal Krevs.
Na zmagovalnem odru je bil edini pravi atlet na stezi, saj je ugnal gorskega tekača Bečana, na tretji zmagovalni stopnički pa je bil triatlonec Pleše. Kršinarjeva pa je tekla osebni rekord za prepričljivo zmago na ženskem polmaratonu.
»Zadovoljna sem, saj je vse, kar je bolje od osebnega rekorda, uspeh. To je lepa popotnica za december in maraton v Valencii. Pa tudi za naslednje tekme, saj ne treniram le za omenjeni maraton. Vesela sem, da dobro treniram, da nisem poškodovana. Ko si v 'trenažnem' procesu maratona, si ves čas vsaj malo utrjen. Zato sem vesela, da sem danes dobro nastopila,« je bila zadovoljna Kršinarjeva.
Čeprav so mednarodne maratonske norme za velika tekmovanja zelo zahtevne, pa še ni vrgla puške v koruzo, da se prebije na olimpijske igre naslednje leto na Japonskem. »Norme so zelo visoke, zame trenutno nedosegljive. Toda če pridem v krog 80 maratonk na svetu, pa bi imela vstopnico za največjo tekmo drugega leta v žepu,« je dodala Kršinarjeva.
