Evropska komisija je na eni svojih zadnjih sej sprejela odločitev, da Hrvaška izpolnjuje vse tehnične pogoje za vstop v schengensko območje. Državam članicam zdaj predlaga, da sprejmejo Hrvaško med članice schengenskega območja. Toda na to odločitev v čakalnici schengna od leta 2015 čakata tudi Bolgarija in Romunija, njuno članstvo pa je zaradi drugih političnih pomislekov blokirano.
Komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos je Hrvaški čestital za opravljeno delo in zavrnil namige, ki so prihajali predvsem iz Slovenije, da je komisija odločala politično. Ocena komisije temelji na več krogih preverjanja hrvaške pripravljenosti za vstop v Unijo, je pojasnil: »Temu klubu se nihče ne more zlahka pridružiti, postopek poteka odkrito in pravično.«
»Pohvala Hrvaški za njena prizadevanja in vztrajnost, da je izpolnila vse kriterije za pridružitev schengnu. Samo skupaj smo enotni in združeni, zato da lahko zagotovimo močno schengensko območje. Skupni cilj vseh držav mora biti, da delijo dosežek schengna. Zato zaupam, da bodo vse države članice sprejele pravo odločitev, da bo Hrvaška kmalu polnopravna članica schengenskega območja,« je odločitev komentiral predsednik komisije Jean-Claude Juncker.
Največ težav na meji z Bosno
Komisar Dimitris Avramopulos je veselo novico za Hrvaško sporočil v času, ko komisija ponovno preučuje prošnje za podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah šestih držav članic schengenskega območja, ki so jih uvedle ob veliki migracijski krizi leta 2015 oziroma zaradi groženj terorizma (Francija). Podobno kot pred prejšnjimi podaljšanji notranjih schengenskih nadzorov je tudi tokrat dejal, da države članice tako ne morejo nadaljevati in da je treba najti pot k polno delujočemu schengnu.
Kot izhaja iz poročila o izpolnjevanju pogojev Hrvaške za vstop v schengensko območje, je naša južna soseda imela največje težave pri upravljanju meje z BiH. Tam so se morale od leta 2015 evalvacijske skupine evropske komisije oglasiti kar večkrat, saj so ugotavljale, da mejo varujejo z nezadostno opremo in kadrovsko zasedbo policije. Te pomanjkljivosti so bile odpravljene šele letos.
»Ko bo postala polnopravna schengenska članica, bo prispevala k nadaljnji krepitvi schengenskega območja, prav tako bo zagotavljala, da bodo zunanje meje EU bolje varovane,« je ocenil Dimitris Avramopulos. Ta je sicer potrdil, da je v preteklih dneh komisija prejela pismo šestih slovenskih evroposlancev, ki so komisijo rotili, naj Hrvaški zaradi pomanjkljivega izpolnjevanja pogojev ne prižge zelene luči za vstop v schengen. Na njihovo pismo so se oglasili vsi hrvaški evroposlanci, ki so komisijo pozivali, naj ne podleže poskusom političnega vplivanja. »Razumem, da obstajajo pomisleki, toda naše delo temelji na dolgoročnem spremljanju,« je odločitev v prid Hrvaški zagovarjal Avramopulos. Evalvacija sicer ni bila opravljena na morski meji med Slovenijo in Hrvaško, to pa zato, ker ta meja ne bo zunanja schengenska meja po Hrvaškem vstopu in kot taka ni bila podvržena ocenam evalvacijskih komisij.
Komisarka Bulčeva: Širitev zdaj bi bila prezgodnja
Komisija je še ugotovila, da je več krogov preverjanj hrvaške pripravljenosti za vstop v schengen državi omogočilo, da korak za korakom izboljša izpolnjevanje pogojev na vseh relevantnih področjih schengenske zakonodaje. V komisiji še ugotavljajo, da bo Hrvaška morala še naprej izvajati vse ukrepe, zlasti na področju upravljanja meja.
Na kolegiju komisarjev je ob odločanju nastopila tudi slovenska komisarka Violeta Bulc, ki je menila, da je za širitev schengna prezgodaj in da bi ob izpolnjevanju tehničnih pogojev morala komisija upoštevati tudi druge. »Med drugim sem izpostavila dejstvo, da schengensko območje, kakršno poznamo danes, ne deluje v celoti. Še vedno imamo šest schengenskih držav (Norveška, Švedska, Danska, Nemčija, Avstrija in Francija), ki ohranjajo mejne preglede znotraj schengenskega območja, vključno z mejo med Avstrijo in Slovenijo. Najprej je treba zagotoviti, da schengenski sistem, kot ga poznamo danes, deluje v celoti in popolno, preden gremo v njegovo morebitno širitev.« Po njeni oceni bi morala končna ocena upoštevati tudi napredek, ki ga je treba doseči na področju migracijske politike, varovanja zunanjih meja, vladavine prava in dobrososedskih odnosov. Komisija sicer ne odloča z glasovanjem; opravi se razprava, odločitve so nato sprejete.
Slovenska politika razočarana
Slovenska politika je v glavnem prepričana, da Hrvaška pogojev za vstop v schengen ne izpolnjuje in da je odločitev evropske komisije politična. Kot razlog za takšno oceno navaja predvsem velik pretok nezakonitih migrantov s hrvaškega na slovensko ozemlje ter neuresničevanje arbitražne odločbe.
Premier Marjan Šarec je danes obžaloval, da je evropska komisija o tako pomembnem vprašanju odločala tik pred zaključkom svojega mandata in da je sprejela politično odločitev. Pričakuje, da bo Hrvaška izpolnila tako tehnične kot pravne pogoje za vstop v schengen. Že v preteklih dneh je sicer Šarec napovedal, da bo Slovenija uveljavljala predvsem svoj interes. »Ta je, da čez našo mejo pride čim manj ilegalnih migrantov.« Veliko število teh v letošnjem letu po premierjevih besedah kaže, da meja med BiH in Hrvaško ni neprepustna. »Za schengen pa so potrebni določeni kriteriji in bojimo se, da jih Hrvaška ne bo sposobna izvajati,« je dodal.
»Evropa nas vsak teden negativno preseneti,« se je danes odzval predsednik parlamenta Dejan Židan. Kot negativno presenečenje minulega tedna je izpostavil blokado začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, čeprav sta državi izpolnili vse pogoje.
Tudi šesterica slovenskih evropskih poslancev, ki je prejšnji teden pozvala, naj odločitev glede izpolnjevanja hrvaških pogojev za schengen na podlagi objektivne strokovne ocene sprejme nova komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen, danes razočaranja ni skrivala. »Odhajajoča evropska komisija je popolnoma izgubila vizijo. Namesto da bi odpravljala omejitve na notranjih mejah in schengen vrnila v življenje, raje odloča o tem, kdo naj bi se klinično mrtvemu schengnu pridružil,« je bil oster evropski poslanec Milan Brglez (S&D).
Pod pobudo, da naj odločitev o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengensko območje sprejme nova evropska komisija, se prejšnji teden nista podpisala oba slovenska evropska poslanca iz vrst SDS Milan Zver in Romana Tomc. Slednja je danes ocenila, da je evropska komisija ravnala nepristransko in strokovno. Ob tem pa je spomnila, da bodo končno odločitev o tem, ali Hrvaška lahko vstopi v schengen, sprejele države članice EU s soglasjem. »To pomeni, da ima predsednik vlade Marjan Šarec možnost, da Hrvaški prepreči vstop v schengen, če meni, da za to obstajajo razlogi in da je to v korist Slovenije. V vsakem primeru je to politična odločitev in zanjo vlada prevzema tudi politično odgovornost,« je še dejala Tomčeva.
Hrvaška politika odpira šampanjce
Hrvaška politika pa je danes odpirala šampanjce. »Gre za še en velik evropski uspeh Hrvaške,« je poudaril premier Andrej Plenković. Kdaj bi ta lahko vstopila v schengen, Plenković po poročanju STA danes ni želel ugibati, kot nerealno pa je ocenil, da bi se to zgodilo med hrvaškim predsedovanjem Svetu EU v prvi polovici prihodnjega leta. Na vprašanje o morebitni slovenski blokadi pa je ponovil, da si Hrvaška prizadeva za ločitev vstopa v schengen od dvostranskega vprašanja meje s Slovenijo ter da je v dialogu med Zagrebom in Ljubljano treba iskati rešitev, ki bo v obojestransko zadovoljstvo.
Hrvaški evropski poslanec in iniciator pisma hrvaških poslancev kot odgovor na pismo slovenskih poslancev Valter Flego pa je danes ocenil, da je bil njihov odgovor na slovenski »politični pritisk na komisijo« potreben. »Politika je stvar sveta, ne pa komisije. Na komisijo se ne smejo izvajati politični pritiski, to je bila napaka.« Flego je pozdravil, da je odločitev sprejela sedanja komisija: »Edino logično je, da vam učiteljica, ki vas uči od prvega do četrtega razreda, v četrtem razredu da tudi oceno.«
