Voditelji treh balkanskih držav so se v skupni deklaraciji, ki so jo poimenovali »mini schengen«, zavzeli, da bi v prihodnjih dveh letih uresničili štiri temeljne svoboščine - prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala po vzoru Evropske unije.
»Cilj je, da do konca leta 2021 izpolnimo pogoje, da boste lahko z osebno izkaznico prestopili vse naše meje,« je dejal Vučić, pri čemer je spomnil, da zdaj to še ni možno pri potovanjih v Albanijo.
»Dokument temelji na prostem pretoku kapitala, blaga, storitev in ljudi, ker si ljudje v naših državah zaslužijo boljše življenje in nižjo brezposelnost,« je nadaljeval srbski predsednik.
Prepričan je, da bodo s tem pritegnili za 20 odstotkov več tujih investicij. »Z izboljšanjem gospodarskega okolja, odprtjem meja in vzpostavitvijo enakih pogojev bomo privabili tuje vlagatelje,« je poudaril.
Na vprašanje, zakaj na srečanju ni predstavnikov Črne gore, BiH in Kosova, je Vučić dejal, da se pobudi lahko pridružijo tudi ostale države Zahodnega Balkana, če bodo sprejele pravila, ne glede na različna mnenja, ki obstajajo, predvsem glede vprašanja Kosova.
»To, da imamo razlike pri odnosih do Kosova, da sta ti dve državi priznali njegovo neodvisnost, je druga stvar in nima zveze s prostim pretokom blaga, ljudi, storitev in kapitala,« je menil srbski predsednik.
Albanski premier Rama je dejal, da je pobuda vključujoča in da pri njej niso imeli mentorjev iz Bruslja ali prijateljskih in partnerskih držav. »Povezala nas je potreba po razvoju gospodarskega sodelovanja, zmanjšanju brezposelnosti, boju proti čezmejnemu kriminalu in nezakonitim migracijam ter potreba po izboljšanju življenja vseh državljanov. Želimo pospešiti ritem in dinamiko razvoja ter spoštovati štiri načela svobode, ki so v srcu Evrope,« je poudaril.
Glede odprtih vprašanj v regiji je dejal, da se vpletene strani lahko strinjajo, da se o nekaterih vprašanjih ne strinjajo, da pa se lahko dogovorijo o stvareh, ki zadevajo vse državljane.
Makedonski premier Zaev je poudaril, da je današnje srečanje pokazalo, da politični odnosi na Zahodnem Balkanu postajajo enostavnejši in da regija ni več »sod smodnika«. Po njegovih besedah regija postaja območje miru, stabilnosti in gospodarskega razvoja, posvečeno evropskim integracijam in napredku življenja državljanov.
Srbski predsednik je napovedal, da se bodo voditelji naslednjič sestali 10. novembra na Ohridu, kjer bodo predstavili konkretne ukrepe, poročajo tuje tiskovne agencije.
