Prihodnji torek naj bi bil za Hrvaško velik dan. Evropska komisija naj bi namreč odločila, ali Hrvaška izpolnjuje vse pogoje, da bo postala članica schengenskega območja. Če bo dobila zeleno luč, se bo odločanje o njenem članstvu preneslo na evropski svet, kjer pa Zagrebu grozi veto več držav, med drugim tudi Slovenije zaradi hrvaškega neuresničevanja arbitražne odločbe o meji. Slovenska stališča se v minulih tednih niso spremenila, še naprej uradna Ljubljana zagovarja članstvo Hrvaške v schengnu, a zgolj ob izpolnitvi vseh strokovnih in političnih kriterijev.
Hrvaški politiki že lep čas pričakujejo pozitivno vest o vstopanju v schengen z ene od zadnjih sej Junckerjeve komisije. Prav zaradi tega so od slovenske politike že prihajala opozorila, da je uvrščanje hrvaške pripravljenosti za vstop v schengen na dnevni red zasedanja komisije in morebitno odločanje povsem politično dejanje vrha evropske komisije. Po informacijah slovenskih državnih organov evalvacija hrvaškega izpolnjevanja pogojev za članstvo v schengnu sploh še ni končana.
Tik pred razpravo na komisarskem kolegiju – dvakrat je bilo odločanje že prestavljeno – zdaj šesterica evropskih poslancev iz Slovenije na pobudo Ljudmile Novak evropsko komisijo poziva, naj prestavi odločanje zaradi številnih pomislekov glede tehnične in pravne usposobljenosti Hrvaške za izvajanje in varovanje schengneskega območja.
Podpisniki opozarjajo na resne zadržke
Podpisniki želijo, da bi odločitev glede izpolnjevanja hrvaških pogojev za schengen na osnovi objektivne strokovne ocene sprejela šele nova komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen. Tako Novakova, Franc Bogovič (oba EPP), Irena Joveva, Klemen Grošelj (oba Prenovimo Evropo) ter Tanja Fajon in Milan Brglez (oba S&D) nakazujejo, da do uvrstitve na dnevni red komisije prihaja zaradi politične bližine hrvaškega premierja Andreja Plenkovića in predsednika komisije Junckerja.
»Po našem mnenju obstajajo zelo resni zadržki glede tehnične in pravne usposobljenosti Hrvaške za izvajanje in varovanje schengenskega območja, kot tudi glede skladnosti s pravnimi standardi EU, zlasti v segmentu spoštovanja in izvrševanja mednarodnih sporazumov in sodb. (…) Odločitev o pripravljenosti države za vstop v schengensko območje ima pomembne dolgoročne posledice za Evropsko unijo. Zato je povsem nerazumljivo in težko sprejemljivo, da bi takšno strateško odločitev sprejela komisija, katere mandat se bo v zelo kratkem času iztekel,« menijo podpisniki.
»Vstop Hrvaške v schengnensko območje je v našem skupnem interesu, saj se zavedamo vseh prednosti tovrstne vključitve, tako za Slovenijo kot za EU. Hkrati pa njen vstop ne sme predstavljati varnostne grožnje EU,« še ugotavljajo podpisniki pisma, ki so ga prejeli Jean-Claude Juncker, njegova naslednica Ursula von der Leyen, predsednik evropskega sveta Donald Tusk, njegov naslednik Charles Michel ter premier Marjan Šarec.
Tomčeva želi odgovor z najvišje politične ravni
Zanimivo je sicer, da pobude šesterice ne podpirajo vsi slovenski evropski poslanci. Svojih podpisov nista prispevala Romana Tomc in Milan Zver, ki sicer pripadata isti politični skupini kot Novakova in Bogovič. Zakaj se kritičnemu pozivu proti politični obravnavi hrvaškega članstva v schengnu nista pridružila poslanca iz vrst SDS, podpisniki pisma niso želeli ugibati. Ponujeno jima je bilo, da kaj v pozivu dodata ali spremenita, vendar tega nista storila. Iz njunih pisarn so sporočili le, da se pozivu ne bosta pridružila.
Tomčeva se je pozneje s podpisniki pisma sicer strinjala, da je vstop Hrvaške v schengen zagotovo v slovenskem interesu ter da mora pred vstopom izpolniti vse potrebne pogoje. Toda podpisa pisma se je vzdržala, ker je prepričana, da gre za občutljivo politično vprašanje, odgovor nanj pa bi morali najti na najvišji politični ravni. »Škodljive posledice javnega obračunavanja in nepremišljenih groženj so se že pokazale pri reševanju arbitražnega spora,« je zapisala Tomčeva in dodala, da je njeno dodatno zadržanost povzročilo tudi to, da ne pozna uradnega mnenja slovenske vlade o tem vprašanju. Milan Zver na naša vprašanja o njegovih razlogih, zakaj se ni pridružil pismu, ni odgovoril.
Pismo lahko v celoti preberete tukaj.
