Iskanje popolne budilke, ki neprespanega uporabnika zanesljivo zbudi v nov dan, a je ta zaradi neprijetne izkušnje bujenja ne vrže v koš že po nekaj nočeh, je podobno dilemi Scile in Karibde. Ta je spodnesla noge celo pretkanemu Odiseju, ki je svojim mornarjem sicer ukazal, naj raje plujejo bliže Scili in izgubijo nekaj članov posadke, namesto da bi Karibda pogoltnila vso ladjo. Kaj je sledilo, je znano vsem, ki so si za alarm nastavili najljubšo pesem in si tako želeli zagotoviti prijeten vstop v jutro. Sprva je zamisel delovala in jutra so bila krasna. Vendar so že kmalu ugotovili, da jim poslušanje nekoč najljubše pesmi ne prija več, le malo zatem pa, podobno Odiseju, ki je po žrtvovanju nekaj mornarjev Scili zgroženo ugotovil, da ga nese tudi h Karibdi, spoznali še, da je pesem izgubila prijeten zven tudi ob bujenju. Kar se je zdelo kot skromna žrtev, je na koncu privedlo do izgube vsega – najljubše pesmi in prijetnega bujenja.
Zvok kuhanja sveže kave
Za rešitev dileme potrebujemo torej nekaj, kar je tako nerazdružljivo z dobrim počutjem zjutraj, da tega niti asociaciji z osovraženim bujenjem ne bo uspelo skaziti. Londonski oblikovalec Joshua Renouf je prepričan, da je odgovor kava. Zato je izdelal kavomat, ki deluje kot budilka. Zamisel je po svoje genialna. Zakaj nas ne bi namesto neprijetnega hrupa in drugih ponesrečenih dražljajev iz sna zbudil zvok kuhanja sveže kave?
Osrednji del barisieurja, kot se imenuje kavomat budilka, sestavlja podlaga, kjer so poleg zaslona z uro in gumbi za nastavitev alarma še indukcijska plošča, prostor za skodelico kave, predalček za zmleto kavo in celo hlajena niša, kamor lahko čez noč vstavimo mleko, da bo do uporabe ohranilo sveže 3 stopinje Celzija. Ko se odločimo za predvideno uro bujenja, v posodo na indukcijski plošči vlijemo vodo, v filter nad skodelico naložimo želeno količino mlete kave in se odpravimo v mižule. Ob nastopu izbrane ure budilka vklopi indukcijsko ploščo, ta do vretja segreje vodo, ki po cevki iz posode potuje nad filter s kavo in začne s kapljanjem polniti skodelico. V teoriji naj bi vretje vode povzročilo dovolj hrupa in aroma sveže kave dovolj prijetnih dražljajev, da se bo uporabnik predramil. Ker bo kar iz postelje lahko segel po kavi in v telo poslal prvi odmerek kofeina, naj bi nato tudi vstal. O »vklopu« dremeža pa tako in tako ne bo razmišljal.
Tako je v teoriji. V praksi pa bi morala naprava vzbujati kar nekaj pomislekov. Med prvimi je zagotovo treba izpostaviti potencial za nevarnost, ki jo predstavlja vrela voda na vrhu budilke. Še zlasti ker ta domnevno stoji na nočni omarici tik ob postelji. Poleg tega je našo pozornost pritegnilo tudi dejstvo, da budilka pripravi zgolj eno skodelico kave. To je morda celo hujša pomanjkljivost, saj utegnejo biti posledice jutranjega spopada za edino skuhano skodelico kave še bolj resne od poškodb zaradi opeklin. Izumitelj Renouf ima seveda odgovor. Kupite dve budilki. Eno črno in eno belo. Vsako za okoli 400 evrov. Saj ni tako veliko. Še zlasti ker lahko budilka poleg kave skuha tudi čaj.
