Sejmi potrošniške elektronike vselej na ogled postavijo tudi manj znane inovativne pristope k reševanju vsakdanjih težav. Letošnja berlinska IFA, ki bo vrata zaprla jutri, v tem pogledu ni razočarala. Na obsežnem sejmišču smo naleteli na kar nekaj zanimivih inovacij, med tistimi, ki so nenadoma pritegnile pozornost, pa je tudi robotski čistilnik oken hobot.
Vodo spreminja v oblačke
Kasneje smo izvedeli, da podobne naprave obstajajo že nekaj let, najnovejša različica hobot-298 pa je letos prejela tudi nagrado za inovativnost na lasvegaškem sejmu potrošniške elektronike CES. Robotek se s pomočjo zračne črpalke prisesa na steklo in poleg drgnjenja umazanije posesa tudi prah ter druge nečistoče. Kot smo vajeni od robotskih sesalnikov, se tudi hobot med čiščenjem znajde s pomočjo pametnega načrtovanja poti, za prepotovanje kvadratnega metra stekla pa potrebuje 2,4 minute. Na vseh štirih kotih čistilne površine ima robot opremljeno tudi lasersko tipalo, ki mu omogoča zaznavati natančno oddaljenost od kotov oziroma robov oken ali drugih steklenih površin. Recimo zrcal. Za nameček je spredaj opremljen še z ultrasoničnim razpršilnikom, ki vodo iz rezervoarja spremeni v oblačke 15 mikrometrskih kapljic. To naj bi pomagalo pri topljenju umazanije in loščenju, ki ne pušča vodnih madežev. Kako uspešen je v praksi, težko rečemo, saj so bila okna, ko smo šli mimo razstavnega mesta, čista. So jih robotki tako lepo zloščili ali pa jim razstavljalci naloge niso zaupali? Ne vemo.
Naprava ima tudi aplikacijo. To lahko uporabljamo kot daljinski upravljalnik in robota upravljamo po svojih željah. Poleg tega uporabniku pošilja opozorila in sporoči, ko je čiščenje opravljeno. Ni slabo, se pa splača ustaviti pri opozorilih.
Vakuum, s katerim se robot bori proti sili težnosti, namreč ni večen in zahteva neprestano delovanje zračne črpalke. Ker se potrebna energija za čvrst oprijem umazanih steklenih površin povečuje s težo naprave, pa na njej tudi ni prostora za zmogljivo, a težko baterijo. Posledično mora biti robot med opravljanjem poslanstva vselej priklopljen na elektriko. V ta namen z njim pride tudi štiri metre dolg električni kabel. Priklop na javno električno omrežje pa predstavlja nevarnost. V nasprotju z vgrajeno baterijo, ki bi lahko pravočasno opozorila, kdaj bo zmanjkalo energije, pri električnem omrežju običajni smrtniki nikdar ne moremo natančno vedeti, kdaj zna priti do izpada. Robot bi tedaj lahko sredi opravila izgubil stik in padel. Če bi tedaj čistil zunanjo stran okna, bi lahko tudi resno poškodoval človeka.
Da se to ne bi zgodilo, ima naprava vgrajeno manjšo baterijo, ki zadošča, da hobot še dvajset minut po izgubi napajanja ne bo preprosto strmoglavil z okna. Ta čas oddaja tudi opozorilni ton, da ga lahko snamemo ali se vsaj umaknemo na varno. Za dodatno zaščito pa ima naprava tudi štiri metre dolgo varovalno vrv.
Zaradi kabla in vrvi hobot ni povsem idealna rešitev za vse potrebe čiščenja oken in drugih steklenih površin, saj pride prav le, če imamo vtičnice dovolj blizu oken. Glede na različico robotka se cena sicer giblje med okoli 300 in 400 evri. Tako se lahko vprašate, ali dovolj sovražite čiščenje oken, da bi raje plačali za privilegij varovanja plezalskega robotka, ki bi rad bil Janja Garnbret.
