Prebavne motnje so kočljiva tema, o kateri se neradi pogovarjamo, čeprav naj bi se s tovrstnimi težavami redno spopadala vsaka osma oseba. To je dovolj visok odstotek, da problem postane priložnost za iznajdljivo podjetje. Pri FoodMarblu so prepoznali potrebo in zanjo razvili posebno napravo, ki spominja na test alkoholiziranosti, ki ga uporabljajo policisti in se mu je nekoč ljubkovalno reklo »balonček«. FoodMarblov balonček se imenuje aire in na prvi pogled deluje kot majhna ploščica, ohišje pa pod seboj skriva tipala za zaznavanje delcev v sapi, anteno za povezavo z mobilnikom prek bluetootha in baterijo, ki zdrži več dni. Da bi napravo uporabili, moramo najprej opraviti trisekundni vdih in nato pet sekund pihati v njeno odprtino. Ko to opravimo, podatki potujejo v posebno aplikacijo na mobilniku in se pridružijo zbranim podatkom naših prejšnjih meritev.
Merjenje količine vodika v izdihu
Tipala med izdihom iščejo določene delce v naši sapi. V nasprotju s policijskim balončkom, ki zaznava prisotnost alkohola, aire išče plin, ki nastane med fermentacijo hrane. Do te prihaja, ko zaužita hrana potuje iz želodca v malo črevo, da bi se tam hranilne snovi absorbirale. Hrana, ki ni bila do konca prebavljena, nadaljuje pot proti debelemu črevesju, kjer postopek prebave oziroma razgradnje snovi nadaljujejo bakterije. Temu procesu pravimo fermentacija, eden od njegovih stranskih produktov pa je vodik. Ta se absorbira v krvni obtok in naposled najde pot v pljuča. Od tam ga iz telesa izločimo z izdihom. Ko izdihnemo v aire, ta zazna količino vodika v sapi. Glede na njegovo količino lahko naposled vemo, katero hrano uspe našemu telesu bolje prebaviti in pri kateri mu to ne uspeva najbolje.
Sliši se zanimivo, a zadeva ne deluje čudežno. Od zaznave, da imamo v sapi povišano količino vodika, do ugotovitve, katera jed oziroma še bolj natančno, katera sestavina povzroča naše prebavne motnje, je velik in nezanemarljiv korak. Tega koraka naprava ne more narediti sama po sebi. Da bi, bi morala imeti možnost zaznati točno določene delce v sapi, ki nastajajo s fermentacijo točno določene vrste hrane in nobene druge. Ker te možnosti ni, je edina rešitev vestno zapisovanje tega, kaj smo jedli, in nato merjenje odzivov na te jedi oziroma sestavine. Podjetje FoodMarble uporabnikom svetuje, naj test sape opravijo pred obrokom in še enkrat eno uro po zaužitju hrane. Pri tem pomaga tudi opomnik, ki se vključi uro po vnosu podatkov o zaužitem obroku.
Naprava stane 169 evrov, za dodatnih 29 evrov pa podjetje pošlje še štiri paketke, namenjene hitremu testu, kako prebavljamo laktozo, fruktozo, sorbitol in inulin. Čeprav cena res ni astronomska, je vseeno bistveno višja od cene svinčnika, beležke in budilke. Glede na to, da naprava ne preprečuje ničesar in da nas v resnici zgolj predhodno opozori, da bodo sledile prebavne motnje, ko je to že prepozno, bi lahko enak učinek dosegli z vestnim zapisovanjem, kaj smo jedli, v beležko in opazovanjem, kaj je sledilo. Je pa airovi aplikaciji treba priznati, da olajša iskanje povezav in sumljivih sestavin, ko količina zapiskov postane dovolj obsežna.
