Poziv Washingtona k premirju na sirskem severovzhodu je ameriški predsednik Donald Trump po ostrih kritikah ukaza o umiku ameriških vojakov iz Sirije in vdoru turške vojske vanjo podkrepil z uvedbo sankcij proti Turčiji. Po navedbah finančnega ministra Stevena Mnuchina so z njimi zajeli turška ministrstva za obrambo, za notranje zadeve in za energetiko skupaj z njihovimi vodji in protiturškim uradnikom, o katerih imajo podatke, da so vpleteni v kršitve človekovih pravic. Poleg prepovedi vstopa so vsem zamrznili premoženje v ZDA, Trump pa se je odločil obnoviti tudi 50-odstotne carine na uvoz jekla, ki jih je uvedel lani po sporu z Ankaro zaradi ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, ki so ga turške oblasti obtožile terorizma in vohunjenja, za polovico zmanjšal pa jih je letošnjo pomlad v okviru pogajanj o trgovinskem sporazumu. S prekinitvijo pogajanj je zagrozil tudi tokrat, hkrati pa podpredsednika Mika Pencea zadolžil za pogajanja s Turčijo, ki naj bi ustavila sedanjo ofenzivo proti sirskim Kurdom. Pence, ki je pred novinarji branil Trumpa, ko je zatrjeval, da »ZDA niso dale zelene luči Turčiji za invazijo v Siriji«, je povedal, da se je predsednik po telefonu pogovarjal z Recepom Tayyipom Erdoganom in zahteval od njega, da nemudoma zagotovi premirje in začne pogajanja s kurdskimi silami. Turški predsednik, ki se v Bakuju udeležuje sveta za sodelovanje turško govorečih dežel (CCTS), vsakršna pogajanja s Kurdi zavrača, hkrati pa je zatrdil, da bodo vojaško operacijo nadaljevali, dokler ne uresničijo zastavljenih ciljev, med katerimi sta 30 kilometrov široko tamponsko območje v dolžini okoli 400 kilometrov na sirski strani turško-sirske meje od Evfrata do turške meje z Irakom ter preselitev večine od 3,6 milijona sirskih beguncev v Turčiji na to območje.
Madžarsko razumevanje Turčije
Na omenjenem regionalnem svetu sodeluje kot opazovalka Madžarska, ki v nasprotju s stališči Evropske unije podpira sedanjo turško ofenzivo. To je turškemu zunanjemu ministru Mevlütu Cavusogluju v Bakuju zagotovil vodja madžarske diplomacije Peter Szijjarto z utemeljitvijo, da njegovo vlado pri tem vodi njen nacionalni interes, ker si ne želi na meji več sto tisoč nezakonitih migrantov. Napovedal je tudi, da bo Madžarska sodelovala s Turčijo pri premeščanju sirskih beguncev na sirski sever, če bo tam Ankara vzpostavila varno območje.
Konkretneje se je danes oglasila tudi Moskva. Posebni odposlanec predsednika Putina za Sirijo Aleksander Lavrentjev je turško operacijo označil za nesprejemljivo, dodal pa še, da Rusija ne bo dovolila, da bi tam prišlo do spopadov med turško in režimsko sirsko vojsko. Slednja je danes že vkorakala v Manbidž v skladu z nedeljskim dogovorom s sirskimi demokratičnimi silam pod vodstvom kurdske milice YPG, potem ko so se od tam umaknili ameriški vojaki in odprli vrata s podporo turškega upornika proti Bašarju Al Asadu za pogrom nad tamkajšnjimi Kurdi, kakršnega so za Ankaro opravili že na sirskem severozahodu.
Turška ofenziva proti Kurdom ne odmeva samo v političnih vrhovih zahodnih držav in v severnoatlantskem zavezništvu, ki razen retorične obsodbe s pozivi po prekinitvi invazije ne najde odgovora na ravnanje lastne članice. Seli se tudi na ulice, v nemškem Hernu pa je že privedla do fizičnega obračunavanja. Prokurdski protestniki so z zborovanja, menda zaradi izzivanja turškega para, krenili na razbijanje kioska in kavarne v lasti priseljenih Turkov, skupil pa jo je tudi organizator zborovanja, ki je skušal pomiriti razjarjene protestnike.
