Jaklič je v odklonilno ločeno mnenje danes objavljene odločbe, ki je razveljavila del spornega člena zakona o tujcih, namreč vključil poseben "dodatek", v katerem je med drugim opozoril tudi na "nedopustne" pritiske, ki naj bi jih bil deležen zaradi svojega odstopajočega stališča v tem primeru, ter pritiske, da bi svoje ločeno mnenje spremenil.
»Name se je pritiskalo celo tako, da se mi je izven formalnih zasedanj sodišča kazalo različne vsebinske dele iz ločenega mnenja (...) ter sugeriralo, naj jih spremenim,« je zapisal. Ko je pritiske zavrnil, pa se neprimernosti po njegovih besedah niso končale.
Kot je navedel, je poskušal sodnik Accetto očitke iz njegovega ločenega mnenja relativizirati. Napovedal je, da bo v svojem ločenem mnenju polemiziral z navedbami Jakliča, ki je odklonilno mnenje spisal že ob prvem odločanju, in ki svojim kolegom očita t. i. rezultatsko odločanje po principu »to je pravi rezultat, ugotoviti je treba, kako do te odločitve najlažje priti«. »Toda pri tem je navedel direktno neresnico. Izjavil je, da naj ne bi nihče od sodnic oziroma sodnikov izrekel besed, ki sem jih citiral na koncu svojega ločenega mnenja,« je zapisal Jaklič.
Accetto se je v pritrdilnem ločenjem mnenju k današnji odločbi res odzval na Jakličeve očitke, da je večina odločila »politično, pa tudi intelektualno podhranjeno, namesto pravno in intelektualno pošteno«, ter da se večina želi izogniti bistvenemu vsebinskemu vprašanju. Izjave, ki jo je Jaklič navedel v podkrepitev navedb, se Accetto, kot navaja, z obravnave sam ne spomni, »predvsem pa ne drže, ki naj bi jo glede na očitek izpričevala«.
Accetto navaja, da pri obravnavi te zadeve sam pri nobenem od sodnikov ni zaznal neke politično motivirane rezultatske naravnanosti, ki bi z izogibanjem težavnim pravnim pomislekom silila k razveljavitvi izpodbijane zakonske ureditve za vsako ceno. »Tako kot običajno sem - razmeroma številne - razprave na sejah razumel kot skupno iskanje končne odločitve in oblikovanje argumentativne poti, ki naj bi ju narekovala pravna presoja, pri čemer smo oblikovano odločitev nato na prvem glasovanju vsaj glede izreka soglasno podprli vsi sodniki. Opisani očitek v prvotno pripravljenem ločenem mnenju sodnika Jakliča me je zato presenetil,« je navedel.
Četudi dopušča možnost, da sodnik Accetto na seji sporne izjave morda zgolj ni slišal, pa Jaklič »njegovo preteklo ravnanje v podobnem slučaju, ko je šlo za vprašanje priznanja resnice, ni v prid tej benigni razlagi«, piše.
Ob tem je spomnil na Accettove navedbe v postopku, ko je pri odločanju o referendumu o drugem tiru Vili Kovačič zahteval njegovo izločitev, češ da je sodeloval s političnim vodstvom stranke SMC pri sestavljanju strankinega programa. Sodnik Accetto je namreč zatrdil, da ni sodeloval pri nastajanju programa stranke SMC in da torej ni razloga za njegovo izločitev, zato ga sodniki takrat niso izločili. Toda Accetto po Jakličevih navedbah takrat ni govoril resnice. 2In vedel je, da je ni. Pri nastajanju programa stranke SMC je namreč še kako sodeloval,« je zatrdil.
Tudi korespondenca med Accettom in vidnimi člani SMC, ki jo je danes objavil Požareport, pritrjuje Jakličevim besedam, da je Accetto podajal dokaj obširne in podrobne pisne vsebinske predloge in razmisleke v procesu nastajanja strankinega programa. Jaklič, ki je bil očitno s korespondenco seznanjen že prej, izpostavlja, da je Accetto v dopisih tudi pojasnil, da se formalno v stranko sicer ne bo včlanil, bo pa njen »tihi podpornik«.
Jaklič pojasnjuje, da je za to vedel že v času odločanja o izločitvi Accetta, zato je glasoval za. Napovedal je tudi odklonilno ločeno mnenje, a se nato zaradi pritiskov kolegic in kolegov ter »v korist pomiritve med sodnicami in sodniki« temu odpovedal.
»Sodnik Accetto takrat ni govoril resnice, zavedel je slovensko javnost, eden od učinkov te neresnice pa je bil, da je sodeloval pri odločanju v politično nabiti zadevi na podlagi neresničnih pojasnil, ki jih je dal ob odločanju o njegovi (ne)izločitvi. To je huda nepravilnost, ki je nezdružljiva z vlogo ustavnega sojenja v svobodni demokratični družbi. Razkrivam jo, ker se je podoben pojav sedaj ponovil,« je navedel Jaklič.
Isti sodnik je po Jakličevih besedah že večkrat agitiral za to, da bi omejili možnost ločenih mnenj.
STA še čaka komentarje in pojasnila sodnika Accetta in predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza.
