Ustavni sodniki naj bi razveljavili sporno določbo zakona o tujcih, s katerim bi Slovenija – ob razglasitvi kvaziizrednih razmer – zaprla mejo pred begunci in onemogočila podajanje prošenj za azil. Sodba ustavnega sodišča naj bi bila objavljena v kratkem. Novico o tem je danes prvi objavil tednik Mladina, enako informacijo pa smo neodvisno pridobili tudi na Dnevniku.
Dve leti in pol za odločitev
Na ustavnem sodišču zadeve danes niso hoteli komentirati. »Notranji postopki na ustavnem sodišču v tej zadevi še niso končani. Dokler odločitev ustavnega sodišča ni objavljena, velja, kot da je še ni. Do tega trenutka je vsako zadevo vedno mogoče ponovno odpreti in o njej še razpravljati,« je sporočil generalni sekretar sodišča Sebastian Nerad. Postopki, ki jih omenja Nerad, so predvsem redakcija sodbe in pisanje ločenih mnenj sodnikov. Po naših informacijah pa danes ni nič več kazalo na to, da bi prišlo do ponovnega sojenja. V tej zadevi, ki je pred sodiščem že od leta 2017, je sicer enkrat že prišlo do ponovnega sojenja. Zadeva na ustavnem sodišču velja za politično občutljivo in strokovno zahtevno.
Presojo zakona je od ustavnega sodišča zahtevala tedanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Njen urad je spodbijal 10.b člen zakona, ki določa, da bi slovenska policija – če bi se parlament tako odločil – začela zavračati namere migrantov, da bodo zaprosili za azil.
Gre za kontroverzno zakonsko določbo, za katero so mednarodnopravni in ustavnopravni strokovnjaki že od začetka trdili, da krši slovensko ustavo in mednarodne konvencije. Pravica prositi za azil je namreč ena temeljnih človekovih pravic, ki jo je mednarodna skupnost potrdila v okviru konvencij OZN, evropske konvencije o človekovih pravicah in drugih dokumentov. Zakon o tujcih je pravno tako močno sporen, da je že pred svojim nastankom povzročil hud razkol v politiki, zlasti v vladni koaliciji in v SMC, vodilni stranki tedanjega premierja Mira Cerarja.
Varuh: suverenost držav ni absolutna
Po poročanju Mladine so se ustavni sodniki med drugim ukvarjali z vprašanjem, ali je z ustavo skladna ukinitev azilnega postopka v primeru razglasitve neke vrste izrednih razmer zaradi povečanih migracij (ki pa niso pravo izredno stanje, kot ga opredeljuje ustava). Ustavni sodniki naj bi odločili, da takšne »izredne razmere«, kot jih predvideva zakon o tujcih, niso zadostna podlaga za odrekanje pravice do azila. Poznavalci begunskega prava opozarjajo, da pravica do prošnje za mednarodno zaščito (azila) ne more biti popolnoma ukinjena niti v izrednem stanju. Enako naj bi ugotovili tudi ustavni sodniki, poroča Mladina.
Na neuradno informacijo o odločitvi ustavnega sodišča se je že odzval varuh človekovih pravic Peter Svetina. Povedal je, da njegov urad z odločitvijo ustavnega sodišča še ni uradno seznanjen in je zato ne more podrobneje vsebinsko komentirati. Ob robu okrogle mize o otrokovih pravicah je v izjavi za javnost spomnil, da je vsaka država sicer suverena pri tem, kako obvladuje svoje meje. »Vendar se moramo zavedati, da k nam prihajajo ljudje. Ljudem pa osnovne pravice do prošnje za azil ne moremo odvzeti kar ad hoc, po neki lastni presoji,« je dejal. Spomnil je, da to področje kljub suverenosti držav opredeljujejo tudi »mednarodne konvencije in Združeni narodi«.
Na današnjo novico pa se niso želeli odzvati na ministrstvu za notranje zadeve, ki je zakon pripravilo, saj odločitve sodišča še niso prejeli.
