Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o tujcih, s katerim bi Slovenija onemogočila podajanje prošenj za azil. Zahtevo za oceno ustavnosti zakona je spomladi 2017 vložil urad tedanje varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer.
Pričakovana odločitev
Ustavno sodišče se je osredotočilo na vprašanje, v kakšnih okoliščinah naj bi država prosilcem za azil odrekla pravico prositi za azil in jih napotila iz države. Zakon predvideva, da bi se meja zaprla, če bi se lahko zgodilo, da bi bil zaradi množičnih migracij ogrožen javni red ali notranja varnost, kar bi lahko otežilo delovanje države. Večina ustavnih sodnikov je odločila, da takšna, šele potencialna možnost težav, ni zadosten pogoj za to, da bi tujce, ki državo prosijo za zaščito, zavrnili. Zavrnitev na meji in vračanje v sosednje države bi namreč lahko tujce izpostavila nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. V pritrdilnih ločenih mnenjih sodnikov je sicer mogoče zaznati, da bi bilo odločanje o pravicah tujcev morda drugačno, če bi šlo (v skladu z ustavo) za prave izredne razmere.
Odločitev sodnikov je bila pričakovana. Da zakon o tujcih ni skladen z ustavo in mednarodnim pravom, je opozarjala večina domačih ustavnopravnih in mednarodnopravnih strokovnjakov pa tudi tuje institucije, kot sta Svet Evrope in komisariat Združenih narodov za begunce UNHCR.
»Ustavno sodišče je potrdilo, da imajo države sicer pravico nadzora nad vstopom tujcev in njihovimi izgoni, vendar država posameznika ne sme izročiti državi, v kateri obstaja resna nevarnost, da bo podvržen nečloveškemu ravnanju,« je odločbo komentiral aktualni varuh človekovih pravic Peter Svetina.
MNZ bo odločitev spoštovalo
»Upam, da bo vlada čim prej spremenila zakon o tujcih, da bo skladen z ustavo in standardi varovanja človekovih pravic,« je sporočil evropski poslanec Milan Brglez, ki je sprejemu zakona leta 2017 ostro nasprotoval. »Zdaj bo moje spanje mirnejše, ker vem, da ko odpove politika, ostane še ustavno sodišče,« je dejal.
Odločitvi osmih sodnikov je nasprotoval zgolj sodnik Klemen Jaklič, ki meni, da bi zaradi množičnega prihoda prosilcev za azil prišlo do trpljenja, poslabšanja zdravja ali smrti tudi med državljani Slovenije.
Ministrstvo za notranje zadeve, ki je zakon pripravilo, je danes sporočilo, da bo odločitev ustavnega sodišča spoštovalo.
