Ustavno sodišče bo na pobudo generalnega državnega tožilca Draga Škete presodilo ustavnost zakonske določbe iz – vmes že noveliranega – zakona o kazenskem postopku, ki govori o dveletnem roku hranjenja prisluhov, pod drobnogledom pa bo tudi poslovnik državnega zbora.
Dveletni rok, ki je najbolj odmeval po padcu zadeve Farmacevtka v korist ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je postal del pravnega klobčiča, ki se razpleta in hkrati na novo zapleta tako na sodiščih kot v državnem zboru.
Kanglerjevi z uslugo Jankoviću
V zakonu o kazenskem postopku je bilo več let zapisano, da naj tožilstvo, če se v dveh letih ne odloči za kazenski pregon, prisluhe in druge prikrite preiskovalne ukrepe preda preiskovalnemu sodniku, ki jih nato uniči. Tožilstvo je dveletni rok tolmačilo kot instrukcijski (priporočen) in ne kot prekluziven (obvezen), kot kazenski pregon pa so tožilci razumeli tudi vse aktivnosti v smeri pregona in ne le konkretne vložitve obtožnice ali zahteve za sodno preiskavo.
Primerov, ko je tožilstvo kazenski pregon sprožilo več kot dve leti po koncu izvajanja prisluhov, je bilo sicer izjemno malo, »počilo« pa je pri Jankovićevi zadevi Farmacevtka. Sodišče je prav zaradi prekoračenega dveletnega roka izločilo obremenjujoče prisluhe.
To je marsikoga presenetilo, toda pozneje se je izkazalo, da je ljubljansko sodišče le upoštevalo sklep ustavnega sodišča. Ustavni sodniki so v tistem času na pobudo poslancev s politične desnice, ki jih je zmotilo hranjenje prisluhov Franca Kanglerja, presojali ustavnost kritičnih zakonskih določil. Iz obrazložitve sklepa ustavnega sodišča, ki je poslancem pritrdilo le v manjšem delu, je izhajalo, da lahko tožilstvo na prisluhe po dveh letih računa le, če v dveh letih z ustreznim aktom sproži kazenski pregon.
Ustavni sodniki najprej zapečatili prisluhe
Od tedaj se je zgodilo še marsikaj, nastali problem pa ni pomemben le zaradi Jankovića in Kanglerja, temveč tudi zaradi drugih podobnih, še vedno odprtih postopkov. Tožilstvo pravi, da jih je več deset, po neuradnih informacijah pa naj bi bili ogroženi predvsem postopki, pri katerih so tožilci in policisti nadzirali računalniški sistem banke, kar prav tako sodi med prikrite preiskovalne ukrepe.
Poslanci so zato po odmevnem zapletu v zadevi Farmacevtka najprej sprejeli avtentično razlago spornega zakonskega določila, s katero so izrecno sporočili, da je treba dveletni rok razumeti le kot priporočljiv rok. A vrhovno sodišče je nato v dveh zahtevah za varstvo zakonitosti (Jankovićeva farmacevtka in Kanglerjeva zaposlitev Astrid Bah) odločilo, da je dveletni rok prekluziven in ga je zato treba absolutno spoštovati. Ob tem so vrhovni sodniki poudarili, da so vezani na ustavo in zakon, ne pa tudi na avtentično razlago, in da imajo poslanci možnost, da po predvidenem postopku spremenijo zakonodajo, sicer pa da je razlaga zakonov domena sodišč.
Generalni državni tožilec je zaradi že omenjenih podobnih odprtih postopkov nato na ustavno sodišče podal zahtevo za oceno ustavnosti spornih določil. Zapisal je, da problematizirana člena nesorazmerno ovirata učinkovit pregon kaznivih dejanj in s tem onemogočata varstvo pravic žrtev kaznivih dejanj. Ustavni sodniki so že konec lanskega leta sklenili, da se morajo do končne odločitve zapečatiti vsi prisluhi in drugi dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki jim zaradi pretečenega dveletnega roka grozi uničenje. Zdaj so sklenili še, da pod drobnogled vzamejo tudi poslovnik državnega zbora, ki je omogočil sprejetje avtentične razlage kritičnega določila. Ob tem so ustavni sodniki zapisali, da je avtentična razlaga načeloma sestavni del predpisa in zato lahko učinkuje tudi za nazaj in je zavezujoča. To pa ne velja v primerih, če avtentična razlaga predpis spreminja ali ga dopolnjuje.
Zmeda se zdi skoraj popolna, končna odločitev ustavnega sodišča pa dobrodošla, čeprav gre zdaj že za zastarelo zakonodajo. Spomladanska novela zakona o kazenskem postopku je namreč nedvoumno določila, da se prisluhi po dveh letih uničijo le, če tožilstvo v tem času ne izvede prav nikakršne aktivnosti, usmerjene v pregon osumljenca. Seveda pa nova zakonodaja za nazaj ne velja.
