V razvitem svetu so bolezni srca in ožilja še vedno med najpogostejšimi boleznimi, vse več jih je tudi v razvijajočih se državah, je ob nedavnem svetovnem dnevu srca izpostavil predsednik Društva za srce Matija Cevc. Z razvojem medicine in preventivnimi ukrepi se je sicer število smrti prepolovilo, ne pa tudi stopnja obolevnosti, je še dejal.
Geslo letošnjega dneva Bodimo junaki svojega srca je poudarilo, da lahko za svoje srce marsikaj naredimo tudi sami. Na društvu so zato poudarili, da bomo za svoje zdravje in srce naredili največ, če bomo živeli zdravo. To vključuje zdrav način prehranjevanja, redno in zadostno telesno dejavnost, skrb za sprostitev, dovolj spanja, izogibanje kajenju in škodljivemu pitju alkohola ter preverjanje zdravstvenega stanja, ki dovolj zgodaj pokaže tudi tveganje za nastanek srčno-žilne bolezni. Preverjati je treba krvni tlak, holesterol, trigliceride in sladkor v krvi, ITM, stanje arterij in ven, je dejal Cevc in izpostavil nove smernice za obvladovanje motenj v presnovi maščob, ki na zatožno klop znova postavljajo holesterol kot enega zelo pomembnih vzrokov za aterosklerotične žilne bolezni. Zato ga je treba bistveno bolj odločno zniževati kot doslej, je poudaril.
Prav tako ne smemo zanemariti drugih dejavnikov tveganja, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, kajenje, nespečnost, delovni stres, nezadovoljstvo z družinskimi oziroma partnerskimi odnosi in depresije. Odrasel človek bi moral spati od sedem do osem ur na noč, pravi Cevc in dodaja, da motnje v spanju zvišajo ogroženost za srčno-žilne bolezni za kar 40 odstotkov, kronična delovna obremenitev pa za 30 odstotkov. »Znano je, da delovne obremenitve pogosto vodijo tako v depresijo kot tudi nespečnost, kar zviša absolutno ogroženost za srčno-žilno smrt z 1,6 na 7,1 na 1000 oseb na leto,« opozarja Cevc. Hkrati so motnje spanja povezane s kar trikrat večjo pojavnostjo sladkorne bolezni, zvišanim krvnim tlakom in debelostjo, kar vodi tudi v koronarne bolezni in motnje srčnega ritma.
Zdravljenje sladkorne bolezni vse bolj celostno
Bolezni srca in ožilja so eden najpogostejših vzrokov smrti pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Kot pravi Katarina Vukelič iz Zdravstvenega doma Grosuplje, so sladkorni bolniki dvakrat bolj ogroženi za srčno in možgansko kap. »Zato zdravljenje sladkorne bolezni danes ni usmerjeno zgolj v nižanje ravni sladkorja v krvi, ampak tudi v nižanje krvnega tlaka in holesterola. S celostnim pristopom zdravljenja tako preprečujejo zaplete sladkorne bolezni in hkrati višajo kakovost življenja, je še dejala. Seveda lahko to poleg učinkovitejših novih zdravil dosežejo s sodelovanjem bolnika, ki mora najprej spremeniti svoj življenjski slog. Po zadnjih priporočilih kardiološkega in diabetološkega združenja ta vsebuje najmanj 150 minut gibanja na teden, nižanje previsoke telesne teže, zmanjšan vnos kalorij ter mediteranski tip uravnotežene prehrane z olivnim oljem in oreščki. Še zlasti pomembna je izbira ustreznega zdravljenja za bolnike s sladkorno boleznijo z visokim ali zelo visokim tveganjem, ki imajo že razvito aterosklerotično srčno-žilno bolezen, srčno popuščanje ali kronično ledvično bolezen, je še poudarila Vukeličeva.
Če lahko tečeš, teci
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bilo v Sloveniji telesno dovolj dejavnih kar okrog 80 odstotkov moških in okrog 70 odstotkov žensk. Žal pa je kriterij, kaj je dovolj, zelo nizek, saj naj bi zadoščalo že 30 minut nekoliko hitrejše hoje na dan, opozarja Gregor Starc s fakultete za šport . »Glede na to, da dnevno presedimo okrog 12 ur, je zelo optimistično pričakovati, da bo polurni sprehod vse izničil,« je jasen. Dodaja, da bi ob vzdržljivosti morali v prvi vrsti poskrbeti za ohranjanje mišične mase in ob hoji vsak dan vsaj pol ure posvetiti tudi krepilnim vajam za vse velike mišične skupine, vajam za ravnotežje in razteznim vajam.
Za zdravega odraslega človeka in starostnika bi moralo veljati tudi reklo, če lahko tečeš, teci. Kot še pravi Starc, uradne podatke Svetovne zdravstvene organizacije negira tudi dejstvo, da so ženske v Sloveniji z vidika nenalezljivih bolezni manj ogrožene in da živijo dlje, kar zagotovo kaže pripisati tudi njihovi večji telesni dejavnosti. Starc, ki meni, da je tipični odrasel moški glede redne telesne dejavnosti neodgovoren in nemaren, ugotavlja, da tudi znotraj zdravstvenega sistema žal še ni ustrezno razvitih podpornih sistemov zdravja oziroma preventive. Vadbe na recept v Sloveniji skoraj ne predpisujemo, ljudje jo lahko dobijo le v tistih zdravstvenih domovih, kjer v centrih za krepitev zdravja pri obravnavi družin v timu delajo zdravnik, kineziolog, ki je strokovnjak za telesno vadbo, medicinska sestra, dietetik in psiholog. »Takšni zdravstveni timi so izjemno učinkoviti, žal pa ministrstvo za zdravje zavira klasifikacijo poklica kineziologa kot zdravstvenega delavca,« opozarja. Meni, da bi lahko s predpisovanjem telesne vadbe preprečili veliko nenalezljivih bolezni in s tem močno razbremenili zdravnike, ki bi se tako lahko učinkoviteje posvetili tudi preventivi.
