Glede na »nedovoljeno« trgovino z orožjem po osamosvojitvi, ki jo je izvajala kar država sama, je vprašanje, kdo bi moral nadzirati to početje države. Pa če bi že bil recimo nadzorni odbor ali svet države, kdo bi potem njega nadziral?
Vemo, da neposredno za varnost države, to pomeni za varnost življenja ljudi in premoženja, skrbi varnostni sistem države. To sta v prvi vrsti policija in vojska. Za varnost življenja sta poskrbeli, kaj pa premoženje? Veliko zgodb o tem je napisanih v debelih knjigah. To pomeni, da ključna akterja varnosti v RS nista opravila svoje naloge, še več, z nečednostjo nedovoljene trgovine z orožjem sta se tudi pečali in verjetno služili, nadzora nad njunim početjem enostavno ni bilo.
Prepričan sem, da če bi obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo v zadevi Patria opravila protiobveščevalno zaščito pomembnega posla, do afere ne bi smelo priti, ne bi bilo zaprtih in posledično sodišče ne bi imelo zaostankov.
Tudi v gradbeništvu in komunali na vaškem območju ni nobenega nadzora, eni in isti se »grebejo« za mesto nadzornika, nimam pojma, zakaj, načrtovane investicije pa do končane izvedbe narastejo tudi za več kot dvakrat. Nadzora enostavno ni, zato tudi nadzornikov ne moremo nadzirati.
Vid Drašček, Vrhnika
