»Odločitev je padla in to so Malni,« je danes koprski župan Aleš Bržan naznanil, da se je lokalna delovna skupina za oskrbo slovenske Istre z zanesljivim virom pitne vode odločila, da vodo na Obalo pripeljejo iz Postojne oziroma tamkajšnjega vodnega vira Malni. Iz njega se zdaj oskrbujejo prebivalci na Postojnskem in Pivškem. Čeprav ta možnost v zadnjem času ni bila nikoli resno izpostavljena, v delovni skupini trdijo, da gre za rešitev, ki je poznana vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, leta 1988 pa je bila o njej narejena resna študija.
Uresničitev vodovodne povezave so takrat ustavili pomisleki, da je vodni vir Malni del črnomorskega in ne jadranskega povodja. »Danes je razčiščeno, da to ni pomemben dejavnik,« pravi Bržan. Na pripombo, da gre vendarle za 30 let staro študijo, pa odgovarja, da se sestava tal od takrat ni bistveno spremenila. Župani so prepričani, da jim ta rešitev prinaša dovolj pitne vode, da je izvedljiva in da bi z njeno uresničitvijo prebivalci obalnih občin tako najhitreje prišli do zadostnih zalog pitne vode. V tehničnem smislu to pomeni okrog 40 kilometrov novega povezovalnega vodovoda od Postojne do Rodika, od koder bi po že obstoječem cevovodu do vodarne v Cepkih pripeljali 500 litrov surove vode na sekundo. Vrednost naložbe ocenjujejo med 50 in 60 milijoni evrov.
Župani vzeli stvari v svoje roke
Spomnimo: župani so po nesreči tovornega vlaka in izlitju kerozina rešitev za vodooskrbo slovenske Istre iskali skupaj z državo oziroma Direkcijo za vode. Ko je slednja pred dvema tednoma predstavila idejo o preučitvi štirih možnosti, s katerimi bi dolgoročno rešila probleme vodnega vira za slovensko Istro, Kras in ilirskobistriško območje, so se župani odločili stvari vzeti v svoje roke. Analiza bi namreč trajala dve leti. »Država je res reagirala hitro, a žal je rezultat tega le projektna naloga, s katero se odločitev o vodnem viru verjetno prelaga na prihodnji sklic državnega zbora in na novo vlado. V normalnih razmerah bi lahko delali analize, mi pa smo v krizni situaciji. Danes lahko v podtalnico pride kerozin ali pa se iztiri nov vlak,« razloge za umik pojasnjuje Bržan. Kljub temu zagotavlja, da se njihova ideja in državna rešitev ne izključujeta in da se lahko istočasno izvajata naprej. Njihova rešuje zgolj probleme 100.000 obalnih prebivalcev, državna pa vključuje tudi Kras in Ilirsko Bistrico ter išče možnosti medsebojnega povezovanja vodovodov za primere, ko bi na katerem od njih imeli težave.
Predlagajo interventni zakon
Istrski župani se nadejajo, da jim bodo pri reševanju pomagali domači poslanci, ki morajo zdaj v Ljubljani zagotoviti dovolj politične volje, da bi lahko skozi proceduro spravili interventni zakon, s katerim bi uredili tako vire financiranja kot postopke za pridobitev služnosti in vodno dovoljenje za vodo iz Malnov. Poslanec Branko Simonovič meni, da kaj takšnega ni nemogoče. »Dober primer, kako se da to hitro izpeljati, je Magna. Če je politična volja, je lahko dovolj že pol leta. Nedopustno je, da smo odvisni od uvoza vode iz Hrvaške,« razmišlja. Bržan ob tem dodaja, da so štiri obalne občine pripravljene tudi same prevzeti finančno breme projekta, če država zanj ne bi želela zagotoviti denarja. Koliko višjo ceno vode za uporabnike bi to prineslo s sabo, še ni jasno.
Račun brez krčmarja?
Vprašanje pa je, ali obalni župani pri tem ne snujejo računa brez krčmarja. V Postojni so namreč o njihovi nameri izvedeli iz medijev, o njej niso bili ne uradno ne neuradno seznanjeni, direktor postojnskega vodovodnega podjetja Kovod David Penko pa je za Primorske novice že povedal, da predlog kaže na izrazito nepoznavanje tako terena kot tehničnega vidika in zakonodaje. Bržan na to odgovarja ostro, in sicer, da pravica do vode ne temelji na interesih posameznih vodovodov. »Vodovodna podjetja imajo drugačne interese, kot jih imamo mi, ki moramo misliti na interese naših občanov,« svari, da mnenja direktorjev posameznih vodovodnih podjetij ne bi smela vplivati na pravico ljudi do pitne vode.
