Zgodovina se ponavlja, tudi brexitska. Prejšnja britanska premierka Theresa May je neutrudno vztrajala, da bo Britanija zapustila EU 31. marca, njen naslednik Boris Johnson enako ponavlja »EU bomo zapustili 31. oktobra«, s sporazumom ali brez njega. Glede možnosti, da bi se to zgodilo sporazumno, vlada pesimizem. Čas za dogovor je do 17. oktobra, ko bo vrh EU, že konec tega tedna pa naj bi bilo jasno, ali je za to kaj možnosti. Francoski predsednik Emmanuel Macron je namreč danes po telefonskem pogovoru z Johnsonom dejal, da se bo EU do konca tedna odločila, ali je na podlagi predlogov, ki jih je prejšnji teden predstavil Johnson, mogoča sklenitev novega sporazuma. Vlada v Londonu si je želela, da bi se njih z EU pogajali že konec prejšnjega tedna, a je Bruselj to zavrnil.
»Naša ponudba je zelo velikodušna, poštena in razumna,« je danes trdil Johnson. EU je na drugi strani presodila, da mora Britanija temeljito popraviti »ponudbo«, da bi bila vsaj podlaga za pogajanja, predvsem v delu, ki naj bi nadomestil irsko varovalko, povezano s statusom Severne Irske. Johnson trdi drugače, na vrsti za kompromis naj bi bila EU, ki po njegovem ni natančno obrazložila, kaj ji v njegovih predlogih ni prav.
Izzivanje kraljice?
Britanija in Evropska unija se tako trenutno strinjata samo o tem, da je za najnovejši brexitski zastoj kriva druga stran. Zveni kot priprava na prelaganje krivde za trdi brexit, torej izstop Britanije iz EU brez dogovora, ki bi po splošnem prepričanju prinesel negativne posledice za obe strani.
Če se bo zgodil, seveda. V teoriji naj se ne bi. Bennov zakon, ki nosi ime po predlagatelju, jasno pravi, da mora britanska vlada EU zaprositi za odložitev brexita, če do 19. oktobra ne sklene novega sporazuma. Antti Rinne, premier Finske, ki predseduje svetu EU, pravi, da bi bil pripravljen razmisliti o novem podaljšanju roka za izstop Velike Britanije iz EU. Toda vse po vrsti bega Johnsonova trditev, da bo vlada spoštovala Bennov zakon, a da bo Britanija 31. oktobra vsekakor zapustila EU, tako ali drugače. Nasprotniki izstopa iz EU in trdega brexita se bojijo, da je Johnsonova vlada našla vrzel, s katero bi lahko zaobšla zakon. Skrbi jih še nekaj: The Times je sklicujoč se na vladne vire poročal, da Johnson ne namerava zapustiti premierskih soban, niti če bi mu parlament izglasoval nezaupnico in poskusil na čelo vlade postaviti koga drugega, da izpelje brexit. »Pa naj me kraljica odslovi, če si upa,« naj bi dejal Johnson.
Optimistični sodnik
Na škotskem sodišču se je medtem končal še en primer v zvezi z brexitom. Britanski poslovnež, odvetnik in političarka so od sodišča zahtevali razsodbo, s katero bi prisilili Johnsona, da spoštuje Bennov zakon. Sodnik lord Pentland je to zavrnil, rekoč, da je vlada sodišču dala »nesporna zagotovila, da bo Bennov zakon spoštovala«. Kar pa še ne pomeni, da se Johnson lahko veseli. Lord Pentland je namreč dejal, da bi »gospod Johnson, če bi prelomil to zagotovilo sodišču, porušil eno od temeljnih načel ustave in vzajemnega zaupanja, ki je osnova odnosov med sodišči in krono (vlado)«. Jo Maugham, odvetnik iz trojice, ki je sprožila proces, je že napovedal pritožbo na razsodbo, ker je po njegovem povečala verjetnost »nezakonitega brexita«. A se vseeno zahvalil sodniku in izrazil upanje, da bo »zgodovina dala prav optimistom«, kakršen da je lord Pentland.
