To veliko presenečenje vsebuje eden od razkritih dokumentov Johnsonove vlade, poslanih najvišjemu sodišču na Škotskem, ki se mora izreči o tem, v kolikšni meri premierja zavezuje tako imenovani Bennov zakon (po predlagatelju, poslancu Hillaryju Bennu). Omenjeni zakon od britanske vlade zahteva, da zaprosi za odložitev brexita najmanj do konca januarja 2020, če do 19. oktobra ne sklene novega brexitskega sporazuma z EU in zanj dobi zelene luči v britanskem parlamentu.

Vlada piše eno, Johnson govori drugo

Razsodba bo posledica pravnega postopka, ki so ga sprožili vodilni okoljevarstvenik med podjetniki Dale Vince, vodilni protibrexitski odvetnik Jo Maugham in ena od vodilnih poslank Škotske nacionalne stranke SNP v britanskem parlamentu Joanna Cherry, ker želijo Johnsona po pravni poti prisiliti v spoštovanje zakona.

Maugham pravi, da je ta dokument vlade v nasprotju s tem, kar Johnson govori. Rekel je celo, da bo raje mrtev obležal v obcestnem jarku, kot zaprosil za novo odložitev brexita. Kar naprej ponavlja, da bo spoštoval zakon, Britanija pa bo vseeno 31. oktobra zapustila EU, če ne sporazumno, pa nesporazumno, kar je protislovno. Zato se širijo govorice, da je vlada našla pravno vrzel, s katero namerava obiti Bennov zakon.

Joanna Cherry pravi, da je očitno, da namerava Johnson kršiti Bennov zakon. Najvišje škotsko sodišče naj bi že prej razsodilo, ali ga zakon tako pravno zavezuje, da bo moral v zapor, če bi Britanijo povedel iz EU brez sporazuma, oziroma ali ga lahko prisili, da odloži brexit, če ne bi bilo sporazuma z EU in zelene luči zanj v britanskem parlamentu. Menda bi najvišje škotsko sodišče v EU celo lahko poslalo prošnjo za odložitev brexita. Razsodba bo znana v ponedeljek.

Britanci so zato brexitsko bolj zmedeni, kot so bili kadar koli prej. Dodatno zmedo prinaša neskončen plaz kritičnih odmevov na Johnsonove predloge za nov sporazum, ki jih mnogi razglašajo za »pogreti« sporazum Mayeve.

Bruselj daje Johnsonu teden dni časa, da izboljša svoj predlog

Nekateri v novih predlogih vidijo Johnsonovo past za EU, da bi njo, ne pa Britanijo, krivili za trdi brexit in njegove posledice. Drugi jih označujejo kot absurd, posebno zaradi predlogov, ki naj bi nadomestili tako imenovano irsko varovalko. Ta naj bi irski otok varovala pred vrnitvijo trde meje, ki bi lahko ogrozila mir na Severnem Irskem.

Absurd zato, ker po eni strani obljubljajo, da »ne bo nobene meje na irskem otoku«, po drugi pa predlagajo dve meji, carinsko na kopnem in »regulacijsko« na morju. Johnson tako trdi, da gre za kompromis, najostrejši domači kritiki pa, da gre za sleparijo. Zelo kritična Irska zahteva objavo celotnega besedila predlogov in trdi, da Johnson z objavo samo sedmih tipkanih strani zavaja domači parlament.

Zagovorniki brexita v politiki in medijih pa se najbolj razburjajo zaradi izjave irskega premierja Varadkarja, ki pravi, da si danes večina Britancev ne želi brexita, temveč bi radi ostali v Evropski uniji.

Evropski parlament je na drugi strani ocenil, da Johnsonovi predlogi niti od daleč niso sprejemljivi za EU, Bruselj pa je danes dal britanskemu premierju teden dni časa, da jih izboljša. Veliko o tem, kaj si evropski voditelji mislijo o trenutni ponudbi Johnsona, pove tudi, da ta sicer odhaja na hitro turnejo po EU, pa niti nemška kanclerka Merklova niti francoski predsednik Macron nimata časa, da bi se sestala z njim.