Uporaba orodja med prašiči ni bila opažena še nikoli. Takšno obnašanje je eden od pokazateljev inteligence, hkrati pa je pogojeno z anatomijo. Da bi orodje lahko uporabljali, ga je treba nekako prijeti. Poleg tega je treba imeti tudi možnost spretnega premikanja orodja. Ker prašiči nimajo dlani, so že v izhodišču v težjem položaju, med oteževalne okoliščine pa naj bi šteli tudi obliko njihovih gobcev. Nič od tega ni ustavilo pariške svinje Priscille, ki zna prijeti za palico in z njo kopati luknje.
Root-Bernsteinova je Priscillo pri delu prvič opazila leta 2015, od tedaj pa jo je še večkrat obiskala in preučevala njeno obnašanje. »Odložila je nekaj listov, jih premaknila na drugo mesto na kupu zemlje in malo kopala z rilcem,« je svoja opažanja zapisala raziskovalka. »V nekem trenutku je pobrala ploščat kos lubja z dimenzijami 10 centimetrov in 40 centimetrov, ki je ležal na kupu. Držala ga je v gobcu in ga uporabila za energično in hitro kopanje, dvigovanje in odrivanje prsti.«
Raziskovalka se je v spremstvu sodelavcev kasneje še večkrat vrnila in v Priscillin habitat odložila več kosov »orodja«. Ob prvem poskusu odziva ni bilo zaznati, leta 2016 pa so opazili, da so Priscilla in njen ženski podmladek prijele za palice in z njimi pričele kopati. V rabi palice se je preizkusil tudi Priscillin partner Billie, a je imel bolj lev gobec. Tudi sicer so raziskovalci ugotovili, da so bile svinje spretnejše, če so kopale z rilci. Ker so obnašanje kljub temu ponovile še večkrat, so se raziskovalci vprašali, čemu se sploh trudijo. Dokončnega odgovora nimajo, sumijo pa, da bi se živali s tem lahko nagrajevale in da bi jim kopanje s palico godilo, četudi ni najbolj učinkovito. Lahko pa ima kopanje s palico še kakšno drugo korist, ki je raziskovalci niso uspeli opaziti.
Neznano ostaja tudi, kako se je Priscilla naučila uporabljati orodje, je pa to znanje najverjetneje predala podmladku. Če je to prvi korak do živalske revolucije in če bo med Priscillinimi potomci kak prašič Napoleon, raziskovalci ne omenjajo.
