Ministrica si je dopoldne najprej ogledala rekonstrukcijo križišča v Šentilju ter nadgradnjo železniške proge med Pesnico in državno mejo v Šentilju vključno z obnovljenima železniškima postajama v Pesnici in Šentilju. Kasneje pa je v Mariboru obiskala gradbišče nadgradnje glavne železniške postaje in izgradnje podvoza pod tiri na Ljubljanski ulici.
Projekt obnove železniške proge med Mariborom in Šentiljem je ocenjen na 254 milijonov evrov, izgradnja podvoza pod Ljubljansko ulico pa na devet milijonov evrov. »To je za Maribor res velika stvar,« je dejala v izjavi za medije na mariborski železniški postaji.
S temi infrastrukturnimi pridobitvami naj bi se močno skrajšala pot do slovenske prestolnice, ki trenutno traja z vlakom od dve do tri ure. »Če bo vse po sreči, in kot kaže, bo, bo v naslednjem letu od jeseni naprej tudi z novimi vlaki, ki jih bodo dobile Slovenske železnice, pot iz Maribora v Ljubljano z vlakom trajala približno uro in pol. To je po mojih ocenah že zelo primerljivo z vožnjo z avtomobilom, še posebej v konici,« je dejala.
Spomnila je, da je pred dvema tednoma ustanovila delovno skupino za pripravo dolgoročne strategije razvoja železniške infrastrukture v državi, ki naj bi med drugim preverila možnosti vzpostavitve hitrih železniških povezav. Mariborčani so namreč na začetku poletja predstavili državljansko pobudo 50 minut med Mariborom in Ljubljano, ki zahteva hitri vlak med največjima slovenskima mestoma.
Bratuškova upa tudi na rešitev za mariborskega letališča
Mariborčani si obenem prizadevajo za ukinitev vinjet na hitri cesti skozi Maribor, pri čemer se že nakazuje določen napredek. »Prejšnji teden smo z našega ministrstva dali v medresorsko usklajevanje vladni akt, ki bo to cesto izvzel iz vinjetnega sistema. Država namreč nima pravne podlage, da na tej cesti zahteva vinjeto,« je dejala ministrica. Podrobnosti bo sicer treba še doreči, sama pa predlaga brezplačni prenos ceste z Darsa na direkcijo za infrastrukturo.
»Vesel sem, da gre vse po načrtih, tako časovno kot finančno,« je bil zadovoljen tudi mariborski župan Saša Arsenovič. »To je prava smer razmišljanja države, da je treba regiji pomagati na infrastrukturni ravni, da se bomo lahko bolje razvijali,« je dodal.
Ministrica upa na rešitev tudi za mariborsko letališče, ki ga po umiku kitajskih najemnikov od sredine julija upravlja državna družba DRI. »Na žalost obratuje bolj slabo, a še nismo obupali. Skušali bomo poiskati strateškega partnerja. V tem trenutku imamo na mizi samo možnost koncesije, če bi bil interes, pa mislim, da bi se bila država pripravljena pogovarjati tudi o prodaji. Želim si, da bi za to letališče uspeli najti resnega, pravega partnerja, ki bi mu dal tudi življenje,« je dejala.
Še vedno odprto je tudi vprašanje izgradnje južne oziroma zahodne obvoznice, a tega ministrica danes ni želela komentirati. »Proračun države in s tem tudi ministrstva za infrastrukturo je ravno v sprejemanju v DZ, zato dokler ne bo sprejet, ne bi želela komentirati ostalih projektov,« je pojasnila.
