Ko ime pove vse. Da, za Lamborghinjevega superšportnika je španska oznaka diablo, kar v prevodu pomeni hudič, več kot odlična prispodoba. Je hudičevo hiter, hudičevo drag, a tudi hudičevo dobro je videti. Ime so seveda izbrali po tradiciji poimenovanja po posebnih bikih z bikoborb. Diablo je bil strašljivi borbeni bik iz 19. stoletja, ki ga je vzredil španski vojvoda iz Verague in je bil zvezda dvoboja z bikoborcem Josejem Jimenezom Chicorro 11. julija 1869.
Avtomobil so izdelovali med letoma 1990 in 2001, tekoči trak tovarne Sant Agata Bolognese pa jih je zapustilo natanko 2884. Nastal je kot naslednik countacha in je predhodnik murcielaga, a ima svoje trdno mesto v zgodovini te znamke. Seveda, saj je prvo različico poganjal 5,7-litrski sredinsko nameščeni motor V12, kar je bil pogoj za odlične vozne lastnosti in predvsem presunljiv zvok, ki je prepričal številne, ki so z enim očesom vseeno pogledovali bolj proti bližnjemu Maranellu k Ferrariju. Da, znamki sta namreč oddaljeni vsega nekaj deset kilometrov, torej lahko ta del v bližini Bologne upravičeno označimo kot pravo koncentracijo avtomobilskih sanj.
V višino meril vsega 1,1 metra
Diablo je bil neke vrste sanje, z malo manj kot 500 konjiči (362 kW) je do 100 km/h pospešil v vsega 4,5 sekunde. Končna hitrost 325 km/h je bila prav tako ena od značilnosti, kot so bile takrat skoraj obvezne dvižne luči, s katerimi je voznik lahko malo pomežiknil drugim udeležencem v prometu. Če so ga seveda videli. Slišali so ga zagotovo, videli pa malce težje. Ta skoraj 4,5 metra dolg avtomobil namreč v višino meri le 1,1 metra. Torej se ne morete čuditi izjavam voznikov, ki so ob vseh superlativih radi povedali: »Ko si zlezel v ta avtomobil, si prišel v drug svet. Ni bil najudobnejši, a je bil poseben. Toda najtežja naloga voznika in sopotnika je bila, kako zlesti iz njega.«
Če kdo kaj ve o prestižu, pa tudi vsem, kar tak avtomobil potegne s seboj, je to zagotovo Valentino Balboni. Za danes 70-letnega Italijana verjetno še niste slišali, poznajo pa ga pravi ljubitelji Lamborghinija. Balboni je bil namreč do svoje upokojitve leta 2008 testni voznik te znamke in je, kot pravi statistika podjetja, dejansko preskusil več kot 80 odstotkov vseh pri Lamborghiniju izdelanih avtomobilov. Še več, njemu v priznanje so leta 2009 posebno serijo modela gallardo poimenovali kar LP550-2 Valentino Balboni. Balboni je seveda preskušal tudi diable in je rad povedal, da je imel vsak avtomobil svojo dušo. Leta 1968 je kot navaden mehanik prišel k Lamborghiniju, potem pa napredoval v testnega voznika in na koncu v razvojnega voznika. »Ko pri taki znamki prideš med testne voznike, je tako, kot bi postal duhovnik. To je religija, ne več le avtomobil. Ko postaneš razvojni voznik, je tako, kot bi duhovnik postal papež,« je dejal Balboni. Diablo je bil eden njegovih najljubših, a srce mu še vedno bije za miuro. »Bil je moj prvi avtomobil in je zato še vedno najljubši, saj prve ljubezni ne pozabiš nikoli. Pa čeprav potem soustvarjaš take ikone, kot je diablo. Velik del srca sem vedno pustil v teh avtomobilih,« so njegove besede.
Cene diablov so vse višje
Tako ne preseneča, da je diablo zašel tudi na dirkaške steze z aerodinamičnimi dodatki, med prenovami pa je dobil drugačne luči in tudi štirikolesni pogon, ki je bil v osnovi predelan sistem iz njihovega terenca LM002. Posebnost je bil model SE30, ki so ga leta 1993 izdelali ob zaznamovanju 30-letnice nastanka znamke. To je bil za običajne ceste prilagojeni dirkalnik, ki so ga izdelali v vsega 150 primerkih, 15 so jih s posebnim paketom »jota« predelali v čistokrvni dirkalnik, s tem pa se lastniki niso mogli več zapeljati v običajen promet. Proti koncu življenjske dobe so mu namenili še močnejši 6-litrski motor. Danes diabli na trgu dosegajo vedno višje cene. Pred desetletji je njihova cena padla pod 100.000 dolarjev, danes pa so že »nevarno« blizu 200.000 dolarjem. Med bolj znanimi lastniki diabla je bil na primer ameriški predsednik Trump, ki je imel v lasti modrega športnika letnik 1997. Septembra 2015 so ga na dražbi prodali za 299.000 dolarjev. Sicer pa je razvoj prvega diabla italijansko znamko v začetku 90. let stal šest milijard takratnih lir ali približno današnjih 3,1 milijona evrov.
