Kaj so bužlovka, jakobšca, ferdekelca, brtavka, mošancelj, grafenštajnc, v zadnjih letih najbrž ve vse več Kozjancev. Za promocijo tradicionalnih in avtohtonih sort jabolk že dvajset let s projektom ohranjanja visokodebelnih travniških sadovnjakov in praznikom kozjanskega jabolka skrbi javni zavod Kozjanski park. Uspelo jim je spodbuditi domačine, da so začeli oživljati travniške sadovnjake in ponovno saditi tradicionalne in avtohtone sorte jablan. Kot pravi direktorica Kozjanskega parka Mojca Kunst, se je vse začelo s pticami.
Nazaj k travniškim sadovnjakom
»Pred leti, ko so se določala območja Nature 2000, smo na našem območju popisovali ptice. Izkazalo se je, da jih je pri nas vse manj, tudi zato, ker izginjajo visokodebelni travniški sadovnjaki, ki so njihov najpomembneši habitat. Zato smo se odločili, da če želimo ohranjati ptice, moramo ohraniti tovrstne sadovnjake,« opisuje Kunstova. Mnogi visokodebelni travniški sadovnjaki na Kozjanskem so bili zapuščeni, zato so v Kozjanskem parku začeli izobraževanje lastnikov sadovnjakov, jih spodbujali, da obudijo travniške sadovnjake, hkrati pa začeli tudi vzgajati sadike avtohtonih vrst sadnih dreves.
Visokodebelni travniški sadovnjaki ne potrebujejo nobene posebne nege, pojasni Kunstova, le na vsakih nekaj let oziroma ko je pač potrebno, je treba obrezati kakšne stare veje. »Takšni sadovnjaki so bili v preteklosti značilnost slovenske pokrajine, na travniku v sadovnjaku so pasli živino, jabolka pa porabili.« Projekt oživljanja visokodebelnih travniških sadovnjakov so v Kozjanskem parku redno nadgrajevali z različnimi projekti, eden zadnjih je bil Od vijeglavke do soka, v okviru katerega so kupili tudi manjšo linijo za stiskanje jabolk.
Jabolka za vsak del leta
»Ljudje so imeli običajno v sadovnjakih več sort, ki so različno dozorevale, tako da so bili za večji del leta preskrbljeni z jabolki,« doda Kunstova. »Temu primerno so jabolka dobila tudi imena. Za carjeviča, denimo, vemo, da je odlično jabolko, bobovec dolgo počaka in je najbolj okusen šele februarja, marca, krivopecelj prav tako lahko čaka, mošancelj je dober za sok. Tako vsaka sorta jabolka nosi v sebi neko zgodbo.«
Da bi ljudem v naravi pokazali tradicionalne sorte jablan, ki so nekoč rasle na Kozjanskem, je Kozjanski park leta 2005 kupil tedaj precej opuščeno Čerčkovo domačijo v Gradišču pri Podsredi. Začel je nastajati ekološki kolekcijski sadovnjak, v katerem danes raste 110 avtohtonih in tradicionalnih sort jablan ter več kot 60 sort hrušk. Večino dreves so posadili na novo, pojasnjuje Adrijan Černelč, višji naravovarstveni svetovalec v Kozjanskem parku. »Zavedali smo se bogatega sortnega sestava. S pomočjo domačinov, ki so še imeli stare sorte jablan, nam je v kolekcijskem sadovnjaku uspelo urediti kolekcijo vseh tistih sort, ki smo jih v začetku, ko smo se lotili oživljanja visokodebelnih travniških sadovnjakov, tudi popisali.« Sadike vzgajajo tudi v svoji ekološki drevesnici v Podsredi.
Ptice gnezdijo v starih drevesih
Na Čerčkovi domačiji je večina novih dreves, le nekaj je starih, ki pa so, kot pojasnjuje Černelč, z naravovarstvenega vidika izjemno pomembna, četudi so manj rodna, saj prav v njih gnezdijo in se zadržujejo ptice. Drevesa so opremili tudi z bivališči za koristne organizme. Černelč pokaže na prvi pogled čisto običajen na glavo obrnjen keramični cvetlični lonček, nameščen med veje. Lonček ponuja občasno bivališče strigalicam, ki imajo neprecenljivo vlogo pri odstranjevanju najpogostejšega drevesnega škodljivca, listne uši.
Prvi dan praznika kozjanskega jabolka, ki ga ob letošnjem jubilejnem letu s številnimi dogodki, pohodi, razstavami, sajenjem dreves, tekmovanjem v peki jabolčnega zavitka, sejmom domačih dobrot in izdelkov praznujejo kar ves mesec, so 20. septembra odprli učenci osnovnih šol, ki delujejo na zavarovanem območju. »Najboljša jabolka so tista, ki so sladka,« pove nasmejana šestošolka Pika Skrivalnik iz Pišec in mimogrede navrže, da iz jabolk lahko pečemo štrudelj, delamo sok, kis, jih sušimo.
Ker jablane na Čerčkovi domačiji letos niso prav bogato obrodile, so učencem namesto obiranja jabolk pripravili zabaven labirint. Prva je škatlico s šestimi jabolki napolnila ekipa OŠ Podčetrtek in si prislužila naziv CARjeviči.
