Kritika predstave Sedem dni v MGL: Subtilno odstiranje intime
Mozaik zgodb, vpetih v časovno razsežnost enega tedna, se s postavitvijo na mesto uvodne uprizoritve gledališke sezone sugestivno poveže z začetkom novega cikla eksistencialne utesnjenosti ter ustaljeni tandem režiserja Žige Divjaka in dramaturginje Katarine Morano, tudi avtorjev besedila, potrjuje kot senzibilnega kronista antropologije sodobnega vsakdana.
Med bolj izstopajočimi prizori predstave Sedem dni je nedeljsko srečanje sestre in brata ob materini bolezni v izvedbi Jette Ostan Vejrup in Lotosa Vincenca Šparovca. (Foto: Peter Giodani)
V Sedmih dneh nadaljujeta princip v teatralnosti minimalistične, izčiščene gledališke situacije, ki v ospredje postavlja doživljajsko intimnost življenjskih stisk, ...
Ljudje si zamišljamo svet s pomočjo domišljije. Sposobnost predstavljanja in komuniciranja s podobami se je pri človeku razvila šele po milijonih let...