V Sloveniji vsako leto nastane okoli tri milijone ton gradbenih odpadkov. Te odpadke najdemo na vsakem drugem divjem odlagališču in skupaj s kosovnimi odpadki predstavljajo 80 odstotkov vseh odpadkov na teh odlagališčih, je stanje predstavila predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.
V Sloveniji v zvezi z onesnaženjem velja načelo povzročitelj plača. A tega povzročitelja ne dosegamo dovolj dobro, je opozorila Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij. Med drugim tudi zato, ker je inšpekcija, ki se mora odzvati na prijavo divjega odlagališča, zasuta z delom in kopico predpisov, ki jih mora nadzorovati.
Kadar gradbena dela zahtevajo gradbeno dovoljenje, mora sicer investitor predložiti tudi načrt ravnanja z odpadki. Problem pa je spoštovanje predloženih zavez, so opozorili govorci. Prav tako se nadzoru izognejo črnograditelji ali denimo tisti, ki izvajajo razne prenove.
Težava je tudi zakon o javnem naročanju, je spomnil predsednik sekcije gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Zoran Simčič. Glavni kriterij za izbiro izvajalca je namreč še vedno najnižja cena, ki pa ne zagotavlja primernega ravnanja z odpadki.
Simčič je izpostavil tudi problematiko gradnje v lastni režiji. Podjetja namreč morajo državi oddajati podatke o odpadkih, kar pa ne velja za graditelje v lastni režiji. Ob tem pa bi lokalne skupnosti po njegovih besedah morale še zagotoviti primerne pogoje odlaganja gradbenih odpadkov. »Teh odpadkov ne moreš voziti iz Bovca v Novo Gorico,« je ponazoril.
V Komunali Izola so že pred leti ugotavljali, da bi velik del odpadkov, ki povzročajo težave na črnih odlagališčih, z ustrezno obravnavo lahko ponovno uporabili, je povedal njen direktor Denis Bele. Komunala je tako vzpostavila center za predelavo gradbenih odpadkov.
Se pa pri njegovem delovanju soočajo s številnimi težavami, med drugim se ne laična ne strokovna javnost, pa tudi država ne zavedajo, kje vse bi predelane materiale lahko sploh uporabili. »Praviloma je več dovoza kot povpraševanja po teh materialih,« je izpostavil in podčrtal pomen osveščanja.
Ekologi brez meja so se vprašali, kam lahko kosovne, gradbene in azbestne odpadke odpelje vsak posameznik. S pridobljenimi podatki so nadgradili svojo aplikacijo Ločevalnik, ki je dostopna na spletni strani ebm.si/locevanje. V aplikaciji je moč najti podatke o tem, kam, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko posamezniki oddajo različne vrste odpadkov.
»Bili smo izredno razočarani, ker je bilo do informacij v določenih primerih zelo težko priti,« je opozoril Jaka Kranjc iz organizacije. Ugotovili so tudi veliko raznolikost cen prevzemanja, pogojev brezplačnega sprejema gradbenih odpadkov in obratovalnega časa. V glavnem pa so z rezultati precej zadovoljni, saj je pokritost in odprtost za povprečnega državljana dobra, je sklenil.
Ekologi brez meja so današnji strokovni posvet na temo gradbenih in kosovnih odpadkov v Ljubljani pripravili pred sobotno svetovno akcijo Očistimo svet (World Cleenup Day), ki bo potekala po vsem svetu. Medtem ko vseslovenske čistilne akcije po zgledu treh akcij Očistimo Slovenijo letos ne bo, Ekologi brez meja ljudi vabijo, da vseeno gredo v naravo, poberejo smeti in prijavijo morebitna divja odlagališča v register na spletni strani register.ocistimo.si.
