Ko nam je Martin Scorsese pred šestimi leti v vsem blišču in bedi pokazal kapitalistični razvrat zloglasne ameriške finančne ulice, nam ni preostalo drugega, kot da bolščimo. Nekaj je o tem brati, drugo to videti. Droge, ženske in ropanje ameriških družin so bili postulati, po katerih so živeli borzni posredniki in njihovi bankirski priležniki. Povsem enako se bere film Lorene Scafaria, režiserke, scenaristke in igralke. Sporočilo njenega filma je jasno. Namreč ni boljšega opija, kot je denar. Denar pozdravi vse. Denar opaja, draži in vzburja, nikoli pa ga ni dovolj. Videti je, da ne obstaja magična številka, ko bi se pohlep nenadoma ustavil in prebudil iz šelestečega transa. Denar je najtrša droga, za katero se zdi, da je ni mogoče primerjati prav z ničimer. Namesto še ene zgodbe mešetarjev z Wall Streeta pa tokrat slišimo zgodbo skozi oči njihovih striptizet.
A ne tistih, ki smo jih videli pri Scorseseju, temveč tistih, o katerih se je leta 2016 v članku revije New York Magazine razpisala novinarka Jessica Pressler. O tistih, ki so se odločile odtrgati del ulova, ki so ga s finančnimi malverzacijami uplenili wallstreetovski volkovi. Da poplačajo dolgove babic in za malo šopinga. Okej, veliko šopinga. Poetično, robinhoodovsko, zapeljivo. V različnih barvah in krojih, v džinsu in jelenovini, z jermenčki in brez. Obvezno v petkah. Zelo hitro je jasno, da v podivjanem kapitalizmu ni prave potrebe po izmišljenih zgodbah, najboljše piše denar. Jennifer Lopez je Leonardo DiCaprio in Ramona je Jordan Belfort. Striptizeta, ki ji gre prav dobro, a jo udari leto 2008. Leto kolapsa trgov in obupane elite, ki je kriknila, ko so ji bankovci izpuhteli iz žepov. A če se je smetana pobrala s pomočjo finančnih injekcij davkoplačevalcev, so se morale slačipunce s krizo spoprijeti same.
Antijunakinje postanejo junakinje
Dež stotakov so zamenjali desetaki, erotični ples spolne storitve, prestiž golo preživetje. Filmsko besedilo je najbolj zanimivo ravno v teh trenutkih, ko Scafarijeva svoje junakinje spusti povsem na dno. In ko je ženskemu tropu dovolj životarjenja in se znajdejo pred tem, da bodo razširile ponudbo telesnih užitkov, se zatečejo k prevari, ki se zdi edino razumno dejanje v tem nerazumnem svetu. Vsi ti lepo oblečeni pohlepneži s kokainom v enem žepu in šopi bankovcev v drugem se nam v resnici ne smilijo niti malo. Le kako bi se nam, ko pa smo pred tem na velikem platnu že videli vse njihove finančne goljufije in razvratne zabave. Svobodo kapitala na račun državljana. Trickle-down ekonomijo v praksi. Tisto idejo o plimi, ki privzdigne vse barke, tisto noro idejo, da bodo najbolj pokvarjeni počeli najbolj pokvarjene stvari, a v preobratu stoletja bodo to počeli za dobrobit vseh. Da bomo neposvečeni šampanjec lizali s peclja kozarca.
Ne, v resnici se nam ti neoliberalci, ti alfa ekonomisti ne smilijo prav nič. Če ste gledali Volka z Wall Streeta (2013), tako in tako veste, da je zanje pet, deset ali petdeset tisoč dolarjev drobiž, ki so ga pokradli iz pokojninskega sklada gasilcev, da so ga lahko pol ure pozneje porabili za mamila in prostitutke namesto za javno zdravstvo. Režiji tako ne zamerimo, da se z dobro glasbo, spretnostmi na drogu in v neon odeto fotografijo zabavljajoče naslaja nad kriminalnimi dejanji prevarantk. Ni nam mar, četudi limite svojih bogatih strank praznijo s pomočjo mamil, podtaknjenih v pijačo. Da, ženske so tokrat moški. Antijunakinje postanejo junakinje, hitreje kot povlečeta zlata in črna kreditna kartica. Ni večjega užitka kot prevarati prevaranta. Ne, nikomur ni zares hudo pri srcu. Wall Street in morala si pač nista sorodna.
Prevarantke potrjujejo rek, da se protistrup vedno skriva v strupu. Kriminalna drama, v kateri v glavnih vlogah blestita Jennifer Lopez in Constance Wu, bi lahko bila nadaljevanje Scorsesejevemu Volku in McKayjevemu Možu iz ozadja. Je namreč podobno zgrajen reality check s silovitim tempom, ki da odgovor na vprašanje, kaj se zgodi, ko bele ovratnike udariš tam, kjer so prej plačevali za užitek. Po volkovih so prišle volkulje. In če zna kdo posneti družbenokritičen film, ki je obenem brezsramen spektakel, je to ravno Hollywood. »Ta cela država je striptiz šov, nekateri mečejo denar, drugi plešejo.«
