Ameriško-italijanski režiser je razburil ljubitelje Marvelove filmske franšize, potem ko ni našel lepih besed za superjunaško kinoizkušnjo, ki tudi po več kot 20 filmih podira blagajniške rekorde. »Ne gledam jih, čeprav sem se potrudil,« je za revijo Empire dejal 76-letni avtor klasik Razjarjeni bik, Taksist, Dobri fantje in Volk iz Wall Streeta. »Ampak to preprosto niso filmi,« je nadaljeval in pojasnil: »Iskreno povedano, čeprav so dobro narejeni in igralci v njih glede na okoliščine dajo od sebe vse, jih vidim zgolj kot nekakšne tematske parke. To ni filmska umetnost, s katero bi ljudje ljudem posredovali čustvene, psihološke izkušnje.«
Scorsese s svojimi besedami potrjuje zakoreninjeno prepričanje nekaterih, da so tovrstni filmi le kratkočasna sprostitev, brez posebne vrednosti. Spet drugim pa so izdelani domišljijski svetovi zelo dobrodošel pobeg od težavnega vsakdanjika. Burna debata je bila torej povsem pričakovana, celo neizbežna. Popkulturnemu fenomenu v bran je med prvimi stopil režiser Varuhov galaksije James Gunn, ki je tudi producent pri Maščevalcih: »Martin Scorsese je eden od mojih najljubših petih še živih filmskih režiserjev,« je tvitnil. »Ogorčen sem bil, ko so ljudje pozivali k bojkotu njegove Zadnje Kristusove skušnjave, ne da bi film sploh videli. Žalosti me, da zdaj on moje filme presoja na enak način.«
Med zagrenjenostjo in preprostim mnenjem
Seveda so bili zagrizeni ljubitelji Marvelovega filmskega vesolja še mnogo manj prizanesljivi, ko so v odzivih na družbenih omrežjih znanega filmarja označili za zagrenjenega starca, ki zgolj izkorišča svoj položaj v filmski industriji in blati delo drugih. Oglasili pa so se tudi igralci, ki imajo vidnejše vloge v franšizi. Med bolj brezbrižnimi odgovori se je znašel Samuel L. Jackson: »To je, kot bi rekli, da Zajček Dolgoušček ni smešen. Filmi so filmi. Čisto vsakemu tudi niso všeč njegovi filmi. Jaz sem med njimi, številni drugi ne. Veliko italijanskih Američanov meni, da ne bi smel snemati takšnih filmov o njih. Vsak ima svoje mnenje, to pa ne bo ustavilo ljudi, da delajo filme.«
Svoje je k sočni razpravi dodal tudi Iron Man, Robert Downey Jr. »Spoštujem njegovo mnenje, saj sem prepričan, da tako kot pri vsaki stvari, če se želimo o določeni stvari zares pogovarjati, potrebujemo različne poglede« je dejal. Ameriški igralec, ki se ga režiserjeve opazke očitno niso pretirano dotaknile, ima seveda prav. Ali, če parafraziramo ikoničen citat iz Velikega Lebowskija – »To je pač samo njegovo mnenje.« Je pa jasno, da mnenje človeka, ki je edinega oskarja prejel za režijo Dvojne igre (2006), čez lužo nekaj velja.
Kljub žolčni debati spomnimo, da v začetku tekočega meseca v kina in konec oktobra na Netflix prihaja Scorsesejeva triinpolurna kriminalna drama The Irishman (Irec), v kateri bomo gledali Roberta De Nira, Joeja Pescija, Harveyja Keitela in Ala Pacina. Da jih bomo lahko spremljali v treh različnih časovnih obdobjih, je zaslužna računalniška tehnologija, ki smo jo videli že, ko je Marvel v drugem delu Varuhov galaksije (2017) odvzel leta Kurtu Russellu pa recimo v Stotnici Marvel (2019), ko so pomladili Samuela L. Jacksona. Napredek v tehniki digitalnega pomlajevanja torej kaže na to, da celo ti »nepravi« filmi sem in tja dobro služijo tisti pravi filmski umetnosti.
