A to je, kot pravijo poznavalci, le vrh ledene gore, saj gre za občutljivo tematiko in žrtve o tem ne želijo govoriti. Goljufi vedno vedo, na katere gumbe je treba pritisniti, piše novinar Toni Perić v novi številki Nedeljskega dnevnika.
Ob sorodni temi o internetnih goljufijah bi lahko zapisali podobno: goljufi že vedo, na kateri elektronski naslov je treba usmeriti napad na finance v nekem podjetju. V času, ko ste prebirali prejšnji Nedeljski dnevnik, je generalna policijska uprava poslala resno opozorilo o razmahu ene od internetnih goljufij. Policija je v zadnjih dveh tednih na območju policijskih uprav Kranj, Ljubljana, Maribor in Nova Gorica obravnavala več spletnih goljufij, tako imenovanih direktorskih prevar (v tujini znanih kot CEO/BEC fraud). Pri tem so slovenski oškodovanci utrpeli finančno škodo v skupni višini več kot 300.000 evrov.
»Gre za tako imenovane direktorske prevare, pri katerih goljufi v imenu direktorja običajno računovodstvu družb pošiljajo elektronska sporočila z navodili o nakazilu več deset tisoč evrov na transakcijski račun v tujini. Gre za lažna sporočila, zato ne nasedajte goljufom,« svarijo na policiji.
Spretni goljufi prek javno dostopnih podatkov na spletu poiščejo družbo ali organizacijo, nato pa najpogosteje na elektronski predal tajništva ali računovodstva pošljejo lažno sporočilo. V sporočilu se predstavijo kot direktor družbe, pri čemer prejemnika poskušajo prepričati, da opravi nakazilo denarja na določen transakcijski račun v tujini.
Storilci elektronsko sporočilo priredijo na način, da se v glavi sporočila izpišeta pravo direktorjevo ime in priimek, pri ogledu zaglavja (podrobnosti o pošiljatelju) pa je razviden elektronski naslov, ki v resnici ni direktorjev oziroma je lažen. Pozor: v zaglavju naslov običajno vsebuje besede (domene) mobilecable.com, naver.com, zoho.eu, aol.com, aol.de.
Policija ponovno opozarja vse družbe in organizacije, naj bodo pozorne na morebitna prejeta tovrstna elektronska sporočila, predvsem kadar gre za sumljiva naročila za izvedbo takojšnjih plačil v tujino in še posebno osebam, s katerimi družba do zdaj ni poslovala ali pa pošiljatelj obvešča o nenadni menjavi številke transakcijskega računa.
Pri goljufih je treba vedeti tudi to, da naprošajo za preverjanje trenutnega stanja finančnih sredstev na računu družbe in možnosti takojšnjega plačila, pri čemer posredujejo vse potrebne podatke prejemnika nakazila. Največkrat gre za transakcijski račun fizične ali pravne osebe v Veliki Britaniji in Španiji.
In tu je eden pomembnejših členov kriminalne združbe. Imetniki bančnih računov, na katere so nekateri oškodovanci nakazovali denar, so tako imenovane denarne mule, ki denar praviloma takoj dvignejo in ga po drugi denarni poti, po navadi z nakazilom prek plačilnega sistema Western Union, prenakažejo goljufom, določen znesek pa obdržijo kot provizijo za opravljeno storitev. Ker ti plačilni sistemi ne omogočajo popolnega sledenja denarnim transakcijam, je lahko na tak način sled za denarjem izgubljena.
Nadaljevanje v tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika.
Neumorna lajna TV Slovenija
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako TV Slovenija poleti do onemoglosti ponavlja stare oddaje, ne meneč se za kritike davkoplačevalcev zaradi dolgočasnega programa, kakšne so zaposlitvene možnosti starejših delavcev, zakaj Slovenci množično romajo na grob hrvaškega pevca Oliverja Dragojevića, kaj svetuje argentinski pisatelj Jorge Bucay … – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
