Hrvaško zunanje ministrstvo je danes poklicalo na pogovor srbsko veleposlanico Miro Nikolić zaradi sobotnega dogodka, ko je hrvaška policija na mejnem prehodu Bajakovo ob meji s Srbijo ustavila enajst pripadnikov srbske vojske. Ti so bili namenjeni na žalno slovesnost v samostan srbske pravoslavne cerkve v Jasenovcu. Hrvaška jim je preprečila vstop, potem ko so v njihovem kombiju našli vojaške uniforme. Nikolićevi so zaradi tega hoteli izročiti protestno noto, a je ni hotela sprejeti.
V Zagrebu so po dogodku na meji sporočili, da Srbija ni uradno zahtevala prihoda srbske vojaške delegacije, kot nalagajo mednarodni protokoli v tovrstnih situacijah. Dogodek so ocenili kot novo provokacijo Beograda ter spomnili, da so se predstavniki srbske vojske v prejšnjih letih brez težav udeležili podobnih slovesnosti v civilnih oblekah, če bi letos prišli v uniformah, pa bi to zagotovo razburilo hrvaško javnost, pravijo. Pričakovati je, da bi potem proti srbskim vojakom posredovala hrvaška policija, kar bi lahko pripeljalo do politične histerije v Srbiji, so ocenili.
Pravila, skrojena po lastni meri
Hrvaški premier Andrej Plenković je ob tem izjavil, da je vlada ravnala odgovorno in po mednarodnih predpisih. Persona non grata v Srbiji, obrambni minister Damir Krstičević je dodal, da ni več leto 1991, da bi srbski vojaki lahko vstopili na Hrvaško, ko si to zaželijo.
V Srbiji trdijo, da njihovi vojaki niso šli na Hrvaško, da bi se udeležili vojaških vaj niti inšpekcijskega pregleda vojaških objektov. Menijo, da je potemtakem zadostovalo, da so organizatorji žalne slovesnosti o prihodu srbske vojaške delegacije obvestili lokalno policijsko postajo v Novski nedaleč od Jasenovca kot tudi srbsko obmejno policijo na Bajakovu, ki naj bi potem obvestila hrvaško stran. V Beogradu trdijo, da nikjer ne piše, da sta za prihod v Jasenovac potrebna pisna zahteva in posebno dovoljenje. Kot so dodali, so bili v delegaciji poleg vojaškega poveljnika kadeti srbske vojaške gimnazije in akademije.
Obtožbe persone non grate
Nasprotujočim pojasnitvam pa so sledile tudi težke obtožbe s srbske strani. Najprej je srbski predsednik Aleksandar Vučić izjavil, da razume, zakaj se Hrvati ne želijo spominjati dogodkov iz druge svetovne vojne. Dodal je, da nihče ne bo Srbiji prepovedal, da bi se spominjali žrtev v Jasenovcu. Srbski obrambni minister Aleksandar Vulin je zahteval opravičilo Hrvaške, a je v isti sapi Hrvaško znova označili za »privrženko fašistične Pavelićeve ideologije«. Vulina so hrvaške oblasti aprila lani razglasile za nezaželeno osebo, ker je poleg kritike Hrvaške zaradi »nekaznovanja neoustaštva« izjavil, da o njegovem morebitnem obisku na Hrvaškem lahko odloča samo vrhovni poveljnik srbske vojske in predsednik države Aleksandar Vučić in ne hrvaški ministri. Potem pa je Srbija recipročno zavrnila dobrodošlico Krstičeviću. Nekaj dni pred tem je srbski poslanec Vojislav Šešelj med obiskom delegacije hrvaškega sabora pred srbskim parlamentom poteptal in zažgal hrvaško zastavo. Zaradi incidenta je šef sabora Gordan Jandroković nemudoma prekinil dvodnevni uradni obisk v Srbiji.
Z besedami stran od pravih težav
Prihod hrvaških poslancev na uradni obisk v Beogradu je sicer deloval kot prispevek k normalizaciji odnosov med državama, potem ko je februarja lani Vučića z vsemi državnimi častmi sprejela hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. A so po Šešljevem incidentu odnosi znova pod ničlo. Ta s srbskimi vojaki je samo še eden sprožilcev za ostre verbalne čezmejne spopade, ki praviloma zgolj izpopolnjujejo dnevnopolitične luknje in odvračajo pozornost javnosti od težav, s katerimi se vladi spopadata vsaka na svojem dvorišču.
