Državna spominska slovesnost na območju nekdanjega ustaškega koncentracijskega taborišča v Jasenovcu bo 14. aprila in hrvaški premier Andrej Plenković je pred kratkim k udeležbi pozval tudi predstavnike zveze antifašističnih borcev in antifašistov (Saba) ter judovske, srbske in romske skupnosti. A predstavniki narodov in združenj, ki so bili najbolj množične žrtve v tem ustaškem koncentracijskem taborišču med drugo svetovno vojno, so tudi za letos napovedali bojkot te državne slovesnosti.
Predsednik koordinacije judovskih občin na Hrvaškem Ognjen Kraus je premierjevo povabilo zavrnil s pojasnilom, da se niso spremenile okoliščine, na katere opozarjajo že več let. Ob tem je izpostavil zgodovinski revizionizem in tolerantni odnos vlade do zloglasnega ustaškega pozdrava Za dom spremni. Tudi v Srbskem narodnem svetu (SNV) so potrdili, da se ne nameravajo udeležiti državne spominske slovesnosti. Vladi očitajo, da ni sprejela nobenih ukrepov, da bi ustavila prizadevanja za zavračanje holokavsta in genocida, ki sta bila storjena v drugi svetovni vojni.
Namestnik predsednika SNV Aleksandar Milošević je ocenil, da je država ravnala ravno nasprotno ter da je s svojimi potezami podpirala revizionistična združenja in njihove publikacije, tolerirala sovražni govor in relativizirala trpljenje narodov, ki so bili žrtve. Vladi je očital, da je neposredno prispevala, da bi ti pojavi postali prevladujoči v družbi tudi z "mitologizacijo povojnih pobojev in neustrezno izobraževalno politiko", je na svoji spletni strani objavil tednik srbske manjšine na Hrvaškem, Novosti. Časnik je dodal, da bodo judovska, srbska in romska skupnost ter antifašisti imeli svojo spominsko slovesnost v Jasenovcu 12. aprila.
Predsednik Saba Franjo Habulin je napovedal, da bo predsedstvo zveze sprejelo odločitev o pridružitvi manjšinskim skupnostim na svoji seji v četrtek. Poslanec romske skupnosti v hrvaške saboru Veljko Kajtezi je danes dejal, da se bodo predstavniki romske skupnosti udeležili obeh spominskih slovesnosti.
Slovesnost v Jasenovcu poteka v spomin na 22. april 1945, ko je bilo v taborišču nekaj več kot 1000 taboriščnikov, od katerih se jih je 600 skušalo prebiti iz taborišča. Na prostost jih je prišlo okoli 100, ostale pa so ustaši pobili in zažgali. Nekaj tednov zatem je NDH dokončno propadla. Po hrvaških uradnih virih je bilo v Jasenovcu ubitih več kot 83.145 ljudi, največ Srbov, Judov in Romov, a tudi Hrvatov, nasprotnikov NDH. Ubitih je bilo tudi 266 Slovencev.
