Predsednik republike Borut Pahor je sklical delovni posvet z ustavnimi pravniki in predstavniki strank, da bi izvedel, ali bi bila uvedba relativnega prednostnega glasu, za katerega naj bi med strankami obstajala dokaj visoka stopnja soglasja, skladna z ustavo, da na naslednje volitve ne bi padla morebitna senca dvoma.
Dobra in slabša rešitev
Kot je danes povedal Ciril Ribičič, član skupine petih pravnikov, ki je za Pahorja pripravila izhodišča za spremembo volilne zakonodaje, v skupini menijo, da bi bila ustavno najčistejša rešitev ukinitev volilnih okrajev in uvedba obveznega absolutnega prednostnega glasu. To bi pomenilo, da bi volilci glasovali za kandidata, s tem pa tudi za listo. Pri tem bi lista na koncu dobila toliko glasov, kot bi bil seštevek vseh prednostnih glasov za kandidate na njej. Ker pa tej rešitvi tudi po opozorilih Pahorja stranke niso posebej naklonjene, bi bila po oceni Ribičiča ena od še sprejemljivih, sicer slabših rešitev uvedba relativnega prednostnega glasu, a bi moral biti ta obvezen. Slednje bi pomenilo, da bi volilec poleg liste obkrožil tudi kandidata, za katerega bi želel, da je izvoljen v parlament, pri čemer bi, kot rečeno, moral to narediti obvezno.
Med predstavniki strank danes ni bilo čutiti naklonjenosti takšni rešitvi. Dejan Levanič, SD, je izrazil pomislek, da če bi moral volilec poleg stranke obvezno obkrožiti še kandidata, bi bilo preveč neveljavnih glasov, ker da veliko volilcev tega morda ne bi naredilo. Navzoči pravniki so odgovorili, da bi bilo težavo mogoče rešiti tako, da se glas ne bi štel kot neveljaven, ampak bi ga v enakem deležu razdelili drugim kandidatom.
LMŠ: Ohraniti možnost glasu le za stranko
Poslanec LMŠ Aljaž Kovačič uvedbi obveznega relativnega prednostnega glasu nasprotuje, saj bi s tem po njegovih besedah ukinili možnost, da volilec glasuje samo za stranko. »Veliko ljudi reče, da bodo volili to in to stranko, ampak je ne zaradi te in te osebe,« je dejal. »Če želimo zagotoviti odločilen vpliv volilcev na izbor kandidatov, potem moramo izhajati tako iz imena in priimka kandidata kot iz same stranke. Relativni prednostni glas to zagotavlja,« pa je ocenil vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič.
V SAB po besedah Maše Kociper zagovarjajo uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu. »Neobvezni relativni prednostni glas je korak proti povečanju vpliva volilcev na izbiro kandidatov,« je dejala. Ob tem je ocenila, da ni tveganja, da bi ustavno sodišče takšno rešitev ocenilo kot neustavno. Temu je pritrdil nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič, ki je dejal, da sam kot ustavni sodnik ne bi imel pomislekov, če bi moral presojati ustavnost relativnega prednostnega glasu, »imel pa bi težave z absolutnim obveznim prednostnim glasom«. V SDS se niso izrekli o nobenem predlogu. Po besedah Branka Grimsa zato, ker so prepričani, da gre zgolj za kozmetične popravke in da bi bile potrebne veliko večje spremembe. Da bi bila volilna zakonodaja potrebna precej večjih popravkov, se je strinjal tudi pravnik Igor Kaučič. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je ocenil, da bi bilo bolj smiselno, če bi delovni posvet o določitvi novih meja volilnih okrajev, ki je sklican za 20. september, imeli pred današnjim posvetom.
