Borut Pahor je ob začetku septembra na blejskem strateškem forumu dejal, da Turčija in Ukrajina ne moreta postati članici Evropske unije, kar je tedaj turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu označil kot neprimerno, Pahorja pa javno vprašal, zakaj si je ob vprašanju Turčije in članstva v EU premislil. Dogodek pred tednom dni je bil malodane spregledan, dokler se do tega vprašanja ni opredelila skupina 28 intelektualcev, ki so opozorili na nesprejemljivost Pahorjevega ravnanja. »Predsednik republike Borut Pahor si je na blejskem forumu privoščil neprimerno, nerazumno, ksenofobno ter za Slovenijo objektivno politično in diplomatsko izjemno škodljivo izjavo, da Turčija in Ukrajina ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU,« so zapisali intelektualci. Prva pod javno pismo sta podpisana Slavko Splichal in Boris Vezjak, v njem pa s podobno mislečimi predsednika republike pozivajo k odstopu. To stališče podprejo s prepričanjem, da je z odrekanjem evropske perspektive Turčiji »močno presegel« pristojnosti predsednika republike in članice EU. »Predsednik je s svojim stališčem deloval mimo veljavne Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije iz leta 2015 in Strategije zunanje politike Republike Slovenije – dokumentov, ki ju je sprejel državni zbor in sta zavezujoča za vse politične predstavnice in predstavnike v državi. Ravnal je tudi v nasprotju z dokumentom Slovensko-turško strateško partnerstvo, ki sta ga podpisala s turškim predsednikom Erdoganom 3. marca 2011 v Ankari. S svojo izjavo predsednik Pahor ni le ponovno degradiral instituta predsednika države, ampak je neposredno ogrozil varnost in blaginjo Slovenije in njenih državljanov. Zaradi tega bi moral kot predsednik republike nepreklicno odstopiti. Če ga bo tudi tokrat izdal čut odgovornosti, pa je zdaj na državnem zboru, da zoper njega sproži ustavno obtožbo, saj je pri opravljanju funkcije prekoračil svoje pristojnosti, zapisane v 107. členu slovenske ustave,« menijo podpisani intelektualci.

Rupel: To je del politične igre

Pahor se je na javni poziv k odstopu odzval s pojasnilom, da je domači in mednarodni javnosti že dolgo znano njegovo zavzemanje za priznanje posebnega statusa Turčije in Ukrajine (sui generis) v okviru Evropske unije. »Predsednik Pahor je imel in ima prav zaradi načelne politične naklonjenosti Turčiji in Ukrajini odlične osebne in politične odnose z njunimi voditelji. Mestoma je bil v domači javnosti zaradi te naklonjenosti celo kritiziran,« so sporočili iz urada predsednika republike. Poleg tega so pripomnili, da je turški zunanji minister ob obisku na Bledu prenesel željo turškega predsednika Erdogana po obisku v Sloveniji, Pahor in novi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa sta se ob robu slovesnosti v Varšavi dogovorila za srečanje v Sloveniji. Zato, poudarjajo v uradu predsednika, se lahko zgodi, da bo Pahor v kratkem gostil turškega in ukrajinskega predsednika v Ljubljani.

Za komentar v tem primeru smo prosili nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki meni, da so izjave, kakršne zasledimo v pismu intelektualcev, del politične igre proti Pahorju. »Sam bi bil v izjavah o Turčiji in Ukrajini bolj zadržan, a Pahor je predsednik republike. Dejstvo je, da se je položaj Turčije od kandidatke za EU pred desetletji zelo spremenil zaradi njenih napak. Kar pa zadeva Ukrajino, pa bi se zelo zadrževal, ker je Ukrajina zelo prijateljska država, za seboj ima težko zgodovino v Sovjetski zvezi in je Sloveniji zelo blizu. Zavračanje Ukrajine v tem smislu je sporno,« meni Rupel.